dokumentarno varstvo/ostalo
Goričica pri Ihanu - Cerkev sv. Kunigunde
Opis
V osnovi gotska cerkev (omenjena 1410) je bila 1643 barokizirana, bočni kapeli prizidani 1722. Glavni oltar (1681) in oltar sv. Florijana sta iz 17. stol., v kapelah iz 18. stol. V ladji nagrobni plošči družine Rasp in družine Thurn Valsassina.
Cerkev sv. Kunigunde na Taboru: zlati oltarji in krumperški nagrobniki
Viri pregledani
Na vrhu Tabora stoji nekdanja grajska kapela krumperških plemičev, v kateri se povezujejo gotska osnova, baročne prezidave in bogata oltarna oprema.

Cerkev na vrhu Tabora
Cerkev sv. Kunigunde stoji na vrhu hriba Tabor nad Ihanom, v Goričici pri Ihanu. Občinska turistična predstavitev navaja naslov Goričica pri Ihanu 11. Hrib in cerkev povezuje s protiturškim taborom iz petnajstega stoletja. Obzidje je bilo po njenem opisu visoko več kot pet metrov in opremljeno s strelnimi linami. Pod obrambnim hodnikom so bile shrambe za imetje okoliških kmetov. [1][2][3]
Cerkev je posvečena Kunigundi, ženi nemškega cesarja Henrika II. Turistični opis jo predstavlja kot nekdanjo grajsko kapelo krumperških grofov, v kateri so pokopavali lastnike gradu Krumperk. Register v ladji posebej navaja nagrobni plošči družin Rasp in Thurn Valsassina. Höfler skrb za cerkev povezuje z lastniki krumperške graščine, od leta 1631 Raspov, ki so tu imeli grobnico. [1][2][3]
Gotska osnova in prezidava
Register cerkev opisuje kot v osnovi gotsko stavbo, omenjeno leta 1410. Janez Höfler navaja omembo z dne 26. avgusta 1410 in posredno omembo bratovščine sv. Kunigunde v zapisih iz let 1465 oziroma 1478. Turistična predstavitev prvo omembo cerkve navaja leta 1515, ob njej pa listino o bratovščini iz leta 1465. Höfler za 20. marec 1515 posebej beleži podelitev stodnevnih odpustkov rimskih kardinalov. [1][2][3]
Po turistični predstavitvi je leta 1643 ihanski župnik Urban Komatar dal cerkev prezidati in ji dodati zakristijo. Istega leta jo je posvetil ljubljanski škof Oton Friderik grof Buchheim. Höfler sedanjo stavbo datira v leto 1642, posvetitev pa v 24. junij 1643. Register leto 1643 povezuje z barokizacijo. Od stare gotske cerkve turistični opis prepoznava glavni vhod pod zvonikom. Zvonik in zakristijo so zaradi slabega stanja obnovili leta 1718. [1][2][3]
Zlata oltarja Kunigunde in Florijana
V cerkvi so po turistični predstavitvi štirje oltarji na zidanih podstavkih. Glavni iz leta 1681 spada med zlate oltarje. V njem so kipi Kunigunde, Lovrenca in Valentina, vrh pa zavzema relief binkošti. Oltar krasijo številni angeli. Register glavni oltar in oltar sv. Florijana umešča v sedemnajsto stoletje. [1][2]
Zlati oltar sv. Florijana stoji na desni strani in svetnika prikazuje med gašenjem goreče cerkve. Ob straneh sta viteški glavi, podstavek levega stebra nosi grb družine Ravbar, desnega pa grb družine Rasp. Turistični opis ga označuje kot starejšega od glavnega oltarja ter njegovo postavitev pripisuje krumperškim plemičem. [1][2]
Kapeli sv. Lucije in sv. Notburge
V južni kapeli je oltar sv. Lucije iz leta 1722 z rastlinsko ornamentiko in angeli. Prvotna svetničina slika je bila ukradena; naslednji kip je leta 1901 izdelal kamniški Franc Tončič. Höfler gradnjo Lucijine kapele umešča v leta 1720–1722. Register prizidavo bočnih kapel skupno navaja leta 1722, Höfler pa Notburgino kapelo posebej datira v leto 1739. [1][2][3]
Na severni strani je v kupolasti kapeli baročni oltar sv. Notburge. Njegovo središče zavzema Cebejeva slika svetnice, ki jo je leta 1844 preslikal Mihael Kavka. Nad njo je okrogla slika sv. Izidorja. Na konzoli nad Raspovim nagrobnikom stoji kip sv. Janeza Krstnika; nekoč je bil na petem oltarju, na mestu katerega je po turističnem opisu prižnica. [1][2][3]
Bratovščini in romarsko izročilo
Bratovščina sv. Lucije je bila po občinski predstavitvi na Taboru ustanovljena leta 1640 in je štela več kot petsto članov. Na svetničin god, 13. decembra, so prirejali velik shod. Z dohodki je kupovala tako imenovane železne krave in jih dajala kmetom v rejo. [2]
Leta 1739 je župnik Schweiger blagoslovil vogelni kamen Notburgine kapele. Leta 1740 so iz Doba v procesiji prinesli svetničine relikvije. Turistična predstavitev navaja, da so shranjene v monštranci. Tabor opisuje kot nekdaj znano božjo pot, kjer so bile tudi nove maše. [2]
Zvonovi po prvi svetovni vojni
Turistična predstavitev navaja, da je cerkev prve zvonove dobila leta 1898. Dva je odnesla prva svetovna vojna, malega pa je skril domačin; pozneje je služil kot navček v župnijski cerkvi. Nadomestne zvonove za Tabor so leta 1922 kupili pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Opis cerkvi pripisuje tri zvonove. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Kunigunde?
- Na vrhu hriba Tabor nad Ihanom, v Goričici pri Ihanu. [1]
- Katere oltarje opisuje turistična predstavitev?
- Glavni oltar sv. Kunigunde ter oltarje sv. Florijana, sv. Lucije in sv. Notburge. [2]
- Kdaj je bil izdelan glavni oltar?
- Leta 1681; opis ga uvršča med zlate oltarje. [1]
- Kaj je upodobljeno na Florijanovem oltarju?
- Sv. Florijan gasi gorečo cerkev; na podstavkih sta grba Ravbarjev in Raspov. [2]
- Kdo je izdelal kip sv. Lucije iz leta 1901?
- Franc Tončič iz Kamnika, po kraji starejše svetničine slike. [2]
- Katere družinske nagrobnike ohranja ladja?
- Register navaja nagrobni plošči družin Rasp in Thurn Valsassina. [1]
Lega
Cerkev stoji na vrhu hriba Tabor nad Ihanom.

Še v občini Domžale
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah
14. stol., druga polovica 15. stol., 1470-1475, prva četrtina 18. stol., 1718, sredina 18. stol., 1750
Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1857Brdo pri Ihanu - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1932
Kapelica stoji ob cesti Ihan - Brdo, v križišču s pešpotjo do cerkve sv. Miklavža v Goropeči.
registrirana dediščinaEŠD 10366Brdo pri Ihanu - Kapelica pri hiši Brdo 20
19. stol.
Kapelica stoji ob cesti pri hiši Brdo 20.
registrirana dediščinaEŠD 13699Brdo pri Ihanu - Znamenje na Dobravi
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji južno od hiše Brdo 43, severno na robu ceste.
registrirana dediščinaEŠD 23244Depala vas - Kapelica Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol., 1910
Kapelica stoji na severovzhodnem robu vasi, na desni strani ceste Ljubljana - Celje, ob hiši Depala vas 4.
registrirana dediščinaEŠD 13702Depala vas - Naprov križ
19. stol.
Korpus stoji na zahodnem koncu severnega dela vasi, ob cesti Ljubljana - Celje, pred hišo Depala vas 9.
registrirana dediščinaEŠD 13703Depala vas - Slopno znamenje
19. stol.
Znamenje stoji sredi polja ob poljski poti iz smeri Mengeš - Depala vas, severno od ceste Ljubljana - Celje.
registrirana dediščinaEŠD 13704Dob - Cerkev sv. Martina
13. stol., tretja četrtina 18. stol., 1760-1761, druga polovica 20. stol., 1957, 1977-1980
Cerkev stoji na južnem obrobju naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1747Dob - Kapelica ob cesti proti Tosami
19. stol.
Kapelica stoji v zahodnem delu križišča cest Dob - Vir in Dob - Podrečje, jugozahodno od Doba.
registrirana dediščinaEŠD 10615