Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Groblje - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Opis

Baročna podružnična in romarska cerkev z izjemno notranjo arhitekturo in baročno opremo ter poslikavami Franca Jelovška je rezultat temeljite baročne prezidave srednjeveške cerkve, ki je bila prvotno posvečena sv. Andreju.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah: Jelovškove freske in baročna oprema

Viri pregledani

Grobeljska cerkev ohranja celovito baročno notranjost, ki jo zaznamujejo poslikave in oprema po načrtih Franca Jelovška.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah z opečno streho, belo-rožnatimi stenami in zvonikom za obzidjem.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, 16. julij 2023. Ajznponar, CC BY-SA 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Baročna cerkev ob grobeljski graščini

Cerkev svetega Mohorja in Fortunata stoji v Grobljah poleg predelane graščine. Register jo opisuje kot baročno podružnično in romarsko cerkev, nastalo s temeljito prezidavo srednjeveške stavbe. Starejša cerkev je bila prvotno posvečena svetemu Andreju. Register posebej izpostavlja notranjo arhitekturo, baročno opremo in poslikave Franca Jelovška. [1][2][3]

Janez Höfler beleži več zgodovinskih različic posvetila. Leta 1526 navaja svetega Mohorja, leta 1581 in 1719 svetega Andreja, leta 1571 pa Mohorja in Fortunata. Turistična predstavitev obiskovalca k cerkvi usmerja po lipovem drevoredu. Kot naslov navaja Jelovškovo ulico 17. [1][2][3]

Romarska tradicija svete Notburge

Občinska turistična predstavitev začetek čaščenja svete Notburge na stranskem oltarju postavlja v leto 1735. Podobo tirolske kmečke zavetnice je po njenem domnevnem pripisu priskrbel grof Franc Bernard Lamberg, lastnik sosednjega dvorca. Z obiskovanjem oltarja povezuje spomin na živinsko kugo istega leta in vse večje število romarjev. Höfler romarsko pot, povezano s podobo in relikvijami svetnice, navaja od leta 1736. [2][3]

Pred Notburginim oltarjem so imeli litanije v njeno čast. Leta 1774 jih je Marko Pohlin objavil skupaj z življenjepisom svetnice; publikaciji je bil dodan še življenjepis svetega Izidorja kmeta. Turistični vir priljubljenost romanj in prispevke obiskovalcev povezuje s povečavo stare cerkve. [2][3]

Prezidava in posvetitev leta 1763

Turistična predstavitev sedanjo obliko in opremo cerkve umešča v leta 1747–1763, gradbena dela pa posebej v pozna petdeseta leta osemnajstega stoletja. Zvonik in pročelje naj bi ohranili od stare cerkve, gotske oblike pa so pri prezidavi zabrisali. Höfler za novo cerkev ob delni uporabi starih zidov navaja leto 1741. Načrtovalca stavbe turistični opis ne pozna; notranjo opremo je načrtoval Franc Jelovšek. [2][3]

Cerkev je bila posvečena 9. avgusta 1763. Turistična predstavitev opisuje napis na južni strani prezbiterija nad plemiško ložo, na baročno okrašenem polju oziroma kartuši. Napis posvetitev pripisuje goriškemu nadškofu Karlu Mihaelu grofu Attemsu, dobrotnika prezidave in poslikave pa grofu Francu Lambergu. Poudarjene rdeče črke tvorijo kronogram: njihova vrednost kot rimskih števil daje letnico 1763. [2][3]

Jelovškove poslikave in učinek notranjosti

Franc Jelovšek je s pomočniki notranjost poslikal v letih 1759–1761. Freske prikazujejo prizore iz življenja glavnih zavetnikov Mohorja in Fortunata ter svete Notburge, Izidorja, Marjete, Andreja in drugih svetnikov. Turistična predstavitev stropne poslikave iz leta 1761 označuje kot njegovo zadnje pomembnejše delo. Poslikani so vsi oboki in strop cerkve. [2]

Pogled od vhoda se skozi zaporedne obočne loke usmerja proti velikemu oltarju. Turistični opis posebej opozarja na sistem potlačenih obokov in stopnjevanje lokov v globino, ki ustvarjata baročni scenski učinek. Jelovšek je poleg poslikav pripravil tudi načrte za cerkveno opremo. Celostna zasnova tako povezuje stavbni prostor, freske in oltarje. [2]

Pevski kor, obnovljeni oltarji in orgle

Leta 1883 so zgradili zidan pevski kor, oprt na dva kamnita stebra. Občinska predstavitev njegovo odstranitev umešča okoli leta 1960. Lazaristi so leta 1920 v Grobljah odprli misijonsko središče s tiskarno ter prevzeli skrb za cerkev, tedaj podružnico mengeške župnije. Oskrbniki so ostali do konca druge svetovne vojne. Od ustanovitve župnije Jarše decembra 1975 cerkev pripada tej župniji. [2]

Občinska predstavitev navaja, da je bila cerkev leta 1948 podržavljena in do leta 1979 v njej ni bilo maš. Med letoma 1979 in 1987 so bile maše dovoljene samo ob nedeljah. Leta 1987 jo je občina dala župniji Jarše v najem za devetindevetdeset let; februarja 1996 je po denacionalizaciji postala last župnije. [2]

Leta 1987 so popravili streho in zunanjost. Med letoma 1998 in 2002 so v celoti obnovili vseh pet oltarjev in prižnico. Načrt za nov pevski kor in orgle sta leta 2005 pod vodstvom ZVKD Kranj izdelala arhitekta Rok Benda in Miha Skok. Poleti 2006 je Orglarstvo Močnik na prenovljenem koru postavilo mehanske orgle. Turistični opis jih označuje kot opus 13 delavnice iz Cerkelj na Gorenjskem in navaja njihovo uporabo za bogoslužje ter koncerte. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji grobeljska cerkev svetega Mohorja in Fortunata?
V Grobljah poleg predelane graščine; turistična predstavitev navaja Jelovškovo ulico 17. [2]
Kdo je poslikal notranjost?
Franc Jelovšek s pomočniki v letih 1759–1761. [2]
Katere svetnike prikazujejo freske?
Med drugim Mohorja in Fortunata, Notburgo, Izidorja, Marjeto ter Andreja. [2]
Kdaj je bila baročna cerkev posvečena?
9. avgusta 1763; datum navajata turistična predstavitev in Höfler. [3]
Kaj so obnovili med letoma 1998 in 2002?
Vseh pet oltarjev in prižnico. [2]
Kdo je izdelal nove orgle?
Orglarstvo Močnik jih je postavilo poleti 2006; opisane so kot opus 13. [2]

Lega

Cerikev stoji v vasi oz. zaselku Groblje, poleg predelane graščine.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Groblje - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Foto: Fototeka OE Kranj: 2021, Bernarda Jesenko Filipič. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Domžale

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah

    14. stol., druga polovica 15. stol., 1470-1475, prva četrtina 18. stol., 1718, sredina 18. stol., 1750

    Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1857
  • Brdo pri Ihanu - Kapelica

    druga četrtina 20. stol., 1932

    Kapelica stoji ob cesti Ihan - Brdo, v križišču s pešpotjo do cerkve sv. Miklavža v Goropeči.

    registrirana dediščinaEŠD 10366
  • Brdo pri Ihanu - Kapelica pri hiši Brdo 20

    19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti pri hiši Brdo 20.

    registrirana dediščinaEŠD 13699
  • Brdo pri Ihanu - Znamenje na Dobravi

    prva polovica 20. stol.

    Razpelo stoji južno od hiše Brdo 43, severno na robu ceste.

    registrirana dediščinaEŠD 23244
  • Depala vas - Kapelica Srca Jezusovega

    prva četrtina 20. stol., 1910

    Kapelica stoji na severovzhodnem robu vasi, na desni strani ceste Ljubljana - Celje, ob hiši Depala vas 4.

    registrirana dediščinaEŠD 13702
  • Depala vas - Naprov križ

    19. stol.

    Korpus stoji na zahodnem koncu severnega dela vasi, ob cesti Ljubljana - Celje, pred hišo Depala vas 9.

    registrirana dediščinaEŠD 13703
  • Depala vas - Slopno znamenje

    19. stol.

    Znamenje stoji sredi polja ob poljski poti iz smeri Mengeš - Depala vas, severno od ceste Ljubljana - Celje.

    registrirana dediščinaEŠD 13704
  • Dob - Cerkev sv. Martina

    13. stol., tretja četrtina 18. stol., 1760-1761, druga polovica 20. stol., 1957, 1977-1980

    Cerkev stoji na južnem obrobju naselja.

    registrirana dediščinaEŠD 1747
  • Dob - Kapelica ob cesti proti Tosami

    19. stol.

    Kapelica stoji v zahodnem delu križišča cest Dob - Vir in Dob - Podrečje, jugozahodno od Doba.

    registrirana dediščinaEŠD 10615

Vsa dediščina v občini Domžale