Homec - Cerkev Marijinega rojstva

Cerkev na Homškem hribu

Cerkev Marijinega rojstva stoji na severovzhodnem robu Homca na vrhu Homškega hriba. Register kulturne dediščine jo opisuje kot zidano stavbo s centralnim tlorisom in kupolastim obokom ter prostostoječim zvonikom. Med opremo posebej izpostavlja oltarne slike Leopolda Layerja in kip Marije zavetnice s plaščem iz prve polovice sedemnajstega stoletja. [1][2][3]

Janez Höfler v historični topografiji omenja kapelanijo na Homcu leta 1358 in kaplana leta 1399. Domneva, da je bila cerkev že tedaj močno obiskana božja pot, imenovana mala Šmarna gora. Občinska predstavitev ustanovitev lokalije datira na 1. maj 1788, samostojno župnijo pa v leto 1876. [1][2][3]

Baročna gradnja in obnova po potresu

Po občinski predstavitvi je starejša cerkvica stala na mestu sedanje ladje in bila obrnjena v smeri vzhod–zahod. Ker je postala premajhna, so se leta 1722 odločili za novo gradnjo, dokončano leta 1728. Höfler baročno cerkev pripisuje Gregorju Mačku starejšemu in obdobju 1723–1728. Notranjost so krasile freske Franca Jelovška. Cerkev in veliki oltar je 1. avgusta 1761 posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. [2][3]

Občinski opis navaja obnovo v letih 1886–1889. Aprilski potres leta 1895 je stavbo tako poškodoval, da so morali podreti kupolo in odstraniti šest metrov zvonika. Pri tem so izgubili baročne freske. Zidarska obnova je bila končana leta 1896, tlorisna zasnova pa je ostala nespremenjena. Höfler obnovitvene načrte pripisuje R. Jeblingerju in navaja blagoslovitev 6. decembra 1896. Notranjo obnovo so začeli naslednje leto. [2][3]

Koželjeve poslikave in novejše obnove

Matija Koželj je leta 1905 poslikal prezbiterij. V letih 1912–1914 je sledila poslikava kupole, stropa nad stranskima oltarjema in stranskih sten na koru. To zaporedje občinska predstavitev umešča po izgubi Jelovškove baročne poslikave. Leta 1961 so cerkev obnovili ob dvestoti obletnici posvetitve; obsežnejša obnovitvena dela opisuje tudi za osemdeseta in devetdeseta leta dvajsetega stoletja. [2]

Na vzhodni strani zvonika je freska vstalega Kristusa, ki jo je Lojze Čemažar naslikal leta 1991 in obnovil leta 2011. Daritveni oltar iz rdečkastega hotaveljskega marmorja so leta 1979 postavili po načrtu arhitekta Feliksa Hribernika iz Depale vasi. [2]

Ločen zvonik in zgodovina zvonov

Občinska predstavitev zvonik označuje kot verjetni ostanek protiturškega tabora. Po navedeni ugotovitvi Petra Fistra je bil starejši vhod 4,75 metra nad tlemi; do njega je vodila lesena lestev, ki so jo ob nevarnosti lahko dvignili. Stolp so večkrat predelali in povišali. Po potresu je leta 1896 baročno streho zamenjala visoka koničasta streha. Predstavitev višino do vrha križa navaja kot 42 metrov. [2]

Zvonove iz sredine osemnajstega stoletja so po poškodbi velikega zvona nadomestili leta 1889. Leta 1917 je avstrijska vojska odvzela veliki in mali zvon ter navček, srednji zvon pa je ostal. Novi veliki in mali zvon so naročili leta 1922 ter pripeljali in blagoslovili leta 1923. Četrti zvon iz livarne Perner v Passauu so dvignili leta 1994. Občinski opis za zvonove navaja uglašenost na tone c, e, g in a. [2]

Janežičeva stranska oltarja in Layerjeve slike

Leseni oltar svetega Janeza Nepomuka je leta 1874 izdelal Janez Janežič iz Cerkelj. Podoba svetnika v osrednjem delu je delo Leopolda Layerja. Ovalno sliko svetega Janeza in Pavla v zgornjem delu oltarja občinska predstavitev pripisuje slikarju Mencingerju. Levo je kip svetega Florijana, desno kip svetega Martina. [2]

Občinska predstavitev starejši veliki oltar povezuje z Antonom Krištofom Dinzelom Angersburškim, ki ga je leta 1728 dal napraviti za štiristo goldinarjev. Na njem sta nekdaj stala kipa svetega Antona in svetega Krištofa. [2]

Tudi leseni oltar Svete Trojice je Janežičevo delo iz leta 1874. Osrednja oljna slika Svete Trojice je Layerjeva; njegovemu delu predstavitev domnevno pripisuje tudi ovalno podobo svete Ane in Joahima z Marijo. Ob osrednjem delu sta kipa svetega Antona Padovanskega na desni ter svetega Krištofa z Jezusom na rami na levi. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marijinega rojstva na Homcu?

Na vrhu Homškega hriba, na severovzhodnem robu Homca. [1]

Kaj je značilno za njeno stavbno zasnovo?

Centralni tloris, kupolast obok ter ločen zvonik. [1]

Kako je potres leta 1895 vplival na cerkev?

Zaradi poškodb so podrli kupolo in odstranili šest metrov zvonika; pri obnovi so ohranili tlorisno zasnovo. [2]

Kdo je naslikal poslikave po potresu?

Matija Koželj: prezbiterij leta 1905, kupolo in druge navedene dele pa v letih 1912–1914. [2]

Kdo je izdelal stranska oltarja?

Janez Janežič iz Cerkelj leta 1874; osrednji sliki svetega Janeza Nepomuka in Svete Trojice sta Layerjevi. [2]

Kaj se je z zvonovi zgodilo med prvo svetovno vojno?

Leta 1917 so odvzeli veliki in mali zvon ter navček; srednji zvon je ostal. Novi veliki in mali zvon so blagoslovili leta 1923. [2]