Hotedršica - Cerkev sv. Janeza Krstnika

Stavba na pokopališču

Cerkev svetega Janeza Krstnika stoji na pokopališču v jugovzhodnem delu Hotedršice v občini Logatec. Register nepremične kulturne dediščine jo vodi pod EŠD 1844. Današnjo cerkev opisuje kot tretjo pozidavo na osnovi starejše stavbe, opravljeno v letih 1869–1871. Zgrajena je v psevdoromanskem slogu. Od predhodnice sta se ohranila zvonik iz leta 1707 in del prezbiterija. Obiskovalec zato ne gleda povsem enotne novogradnje: v sedanji stavbi sta združena starejši zvonik in del prostora ob oltarju z mlajšo cerkvijo. Register posebej opozarja na bogato notranjo opravo in opremo. [1]

Požar, blagoslov in posvetitev

Janez Höfler v namenskem zgodovinskem odstavku navaja, da je bil ob vizitaciji leta 1668 kor nov. Cerkev je pogorela 24. oktobra 1866, leta 1869 pa je bila podrta. Novo stavbo so po njegovem pregledu blagoslovili 16. avgusta 1870, posvetili pa 3. septembra 1873. Blagoslov in poznejša posvetitev sta tako ločena dogodka; podatka o blagoslovu ni treba enačiti z registrskim razponom gradnje do leta 1871. [2]

Höfler ustanovitev vikariata datira na 30. januar 1746. Vikariat navaja tudi v povezavi s popisom prebivalstva leta 1754, medtem ko je cerkev v seznamu iz leta 1782 označena kot podružnica vrhniške župnije. Njegov zapis o ustanovitvi župnije vsebuje različne možnosti, zato iz njega ni mogoče določiti ene nesporne letnice. [2]

Oltarji in starejše slike

Umetnostna zgodovinarka Simona Kermavnar je leta 2020 opisala veliki oltar, posvečen Janezu Krstniku, južni oltar Rožnovenske Matere božje in severni oltar svetega Antona Padovanskega. Za postavitev slednjega je soseska prosila za dovoljenje leta 1675. Ob vizitaciji leta 1631 je škof Rinaldo Scarlichi poleg velikega oltarja imenoval še oltar svetega Jakoba na desni strani. Sedanje tri oltarje je ob novogradnji izdelal idrijski podobar in slikar Jurij Tavčar. [3]

S starejšim Jakobovim oltarjem je povezana oljna slika na platnu, velika 71 krat 49 centimetrov, ki jo avtorica leta 2020 navaja v župnišču. Apostol je prikazan dopasno, s knjigo, romarsko palico in školjkama na plašču. Kermavnar sliko glede na primerjave z drugimi deli pripisuje Janezu Andreju Herrleinu ter jo najverjetneje datira na konec osemnajstega stoletja. Avtorstvo torej podaja kot strokovno atribucijo. [3]

V cerkvi je nekoč stal tudi janzenistični križev pot po Herrleinovi predlogi, kupljen leta 1783. Leta 1874 ga je zamenjal Tavčarjev cikel po Führichovih predlogah. Od starejšega sta sredi dvajsetega stoletja ostali četrta in peta postaja; po Kermavnar sta pozneje izginili neznano kam. [3]

Leta 2020 je opozorila na odstopanje barvne plasti zaradi vlažne hrambe slike. [3]

Bitenc in Plečnik

Anica Nartnik je v poročilu študijskega obiska leta 2025 zapisala, da se je pod dve oltarni sliki podpisal podobar Konrad Skaza. Za prenovo oltarnega prostora in opreme pa navaja arhitekta Antona Bitenca, zadnjega asistenta Jožeta Plečnika. Bitenc je liturgični prostor prenovil po smernicah drugega vatikanskega koncila. Besedilo posega ne opremi z natančno letnico. [4]

Plečnikovo delo je povezano z neposredno okolico cerkve. Leta 1935 je izdelal načrt ureditve trga pred župnijsko cerkvijo; do cerkve in župnišča po opisu vodi pet stopnic. Nartnik navaja tudi načrt nagrobnega spomenika za družino Matije Plečnika. Spomenik ima obliko stebra, ki se od vznožja proti vrhu oži. [4]

Avtorica povezavo mostu pred cerkvijo s Plečnikom izrecno označuje kot strokovno nepotrjeno. Zato njegovega načrtovanja mostu ne gre predstavljati kot ugotovljeno avtorstvo. Podpisani oltarni sliki, Bitencova prenova liturgičnega prostora in Plečnikov načrt trga so v njenem poročilu različni posegi oziroma predmeti, ne dela enega samega avtorja. [4]

Podoba v zgodovinskem leksikonu

Krajevni leksikon dravske banovine iz leta 1937 opiše cerkev v obliki križa. Osrednji prostor je obokan s kupolo; psevdoromanski slog poveže z baročno tradicijo. Za oltarje navaja Jurija Tavčarja iz Idrije in leto 1871, freske pa pripisuje Čehu J. Hübshu ter jih datira v leto 1912. To je zgodovinski popis notranjščine, ne dokaz današnje ohranjenosti vsake poslikave. [5]

Leksikon dokumentira tudi spreminjanje dekanijske pripadnosti: do leta 1904 vrhniška dekanija, od leta 1904 do leta 1918 idrijska, nato ponovno vrhniška. Te navedbe opisujejo takratno upravno zgodovino cerkve, ne njenega današnjega urnika ali pogojev obiska. [5]

Leksikon prvo navedbo cerkve povezuje s seznamom cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Ob tem njen prehod iz vikariata v župnijo postavlja v leto 1864. To letnico podaja ta vir, medtem ko Höflerjevo poznejše delo o ustanovitvi župnije ohranja negotovost. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Janeza Krstnika?

Na pokopališču v jugovzhodnem delu Hotedršice v občini Logatec. [1]

Kdaj je bila nova cerkev posvečena?

Höfler navaja posvetitev 3. septembra 1873. [2]

Kdo je izdelal sedanje tri oltarje?

Idrijski podobar in slikar Jurij Tavčar. [3]

Kdo je prenovil oltarni prostor?

Anica Nartnik navaja arhitekta Antona Bitenca in prenovo po smernicah drugega vatikanskega koncila. [4]

Kaj je v okolici cerkve načrtoval Plečnik?

Leta 1935 je izdelal načrt ureditve trga pred cerkvijo. [4]

Kako zgodovinski leksikon opisuje zasnovo cerkve?

Kot križno zasnovo z osrednjim prostorom, obokanim s kupolo. [5]