registrirana dediščina
Jakovica - Cerkev sv. Mihaela
Opis
Cerkev je bila na osnovi starejše stavbe zgrajena 1566, večje prezidave konec 17. in v 18. stol. Ohranjen del obzidja ob cerkvi, kjer je bilo nekdaj pokopališče. Zahodni vhodni zvonik. Bogata notranja oprema.
Cerkev sv. Mihaela v Jakovici
Viri pregledani
Podružnična cerkev sv. Mihaela v Jakovici stoji na griču nad Planinskim poljem. Njena zgodovina povezuje starejšo stavbo, prezidave in lesene oltarje.

Cerkev na Jakovškem griču
Cerkev sv. Mihaela stoji v vzhodnem delu Jakovice v občini Logatec. Register kulturne dediščine navaja zahodni vhodni zvonik in ohranjeni del obzidja okoli prostora nekdanjega pokopališča. Današnjo stavbo datira v leto 1566 ter večje prezidave postavlja na konec sedemnajstega in v osemnajsto stoletje. Gre za podružnično cerkev, evidentirano pod številko 2111. [1]
Starejša omemba in začasni sedež vikariata
Janez Höfler cerkev povezuje z zapisom Jakovice z dne 26. marca 1324, ki ga navaja po zbirki Bianchijevih dokumentov. Med letoma 1556 in 1559 je bila zaradi turške nevarnosti začasni sedež planinskega vikariata. Höfler gradnjo na starejši osnovi postavlja v leto 1556, ohranjeni prezbiterij povezuje s to stavbo, ladjo pa označi za barokizirano. [2]
Mere in oprema v občinskem opisu
Občinska predstavitev iz leta 2009 navaja prvo omembo leta 1526 in novo gradnjo leta 1556. Za gotski del opredeli predvsem prezbiterij, ki naj bi od tedaj ostal nespremenjen. Po istem opisu je cerkev do prezbiterija dolga deset in široka sedem metrov. [3]
V notranjosti so navedeni trije preprosti leseni oltarji. Veliki oltar je leta 1902 prenovil Franc Vodnik iz Polhovega Gradca. Manjša lesena oltarja sta posvečena Materi Božji in sv. Jožefu ter datirana v leto 1881. Na papirju tiskani križev pot je iz leta 1853. Občinski zapis navaja tri zvonove in cerkev brez orgel; to je opis iz leta 2009. [3]
Glavni oltar in izročilo o taboru
Župnijska predstavitev glavni oltar opiše kot stebrni oltar v baročni tradiciji. Njegov srednji del se zgoraj zaključuje s trikotnim čelom, ki učinkuje klasicistično. Posvečen je nadangelu Mihaelu. Župnijski zgodovinski uvod začetek vikariata postavlja v leto 1555 in njegov prenos iz Jakovice k sv. Marjeti v Planini v leto 1559. [4]
Isti vir pripoveduje legendo, povezano s turškim vpadom leta 1559. Ljudje naj bi se zatekli za vrata tabora ob cerkvi. Ko se je turški paša na konju pognal proti vratom, je žival po udarcu s kopiti obstala, nato pa naj bi ohromeli tudi drugi konji. Paša je vzkliknil, da svetnik tega ne dovoli, napadalci pa so se umaknili. Gre za pripoved o svetnikovi zaščiti, ne za preverjen opis poteka spopada. [4]
Župnijsko besedilo Mihaelov pomen razloži tudi z ljudskim verovanjem o dušah umrlih. Prvo noč naj bi jih varovala sv. Jedrt, nato pa naj bi jih prepustila sv. Mihaelu. Ta jih v predstavljeni verski pripovedi stehta, preden stopijo pred sodbo. [4]
Strokovni ogled in spomin na Franca Urbanca
Poročilo organizatorja Naši lepi konci opisuje strokovni ogled 6. septembra 2025, ki ga je vodila umetnostna zgodovinarka Simona Kermavnar. Zamaknjeni vhod povezuje s stopnicami, ki vodijo na zidani cerkveni kor. Ob predstavitvi kiparske opreme navaja nadangela Mihaela, sv. Miklavža, sv. Gregorja, sv. Lenarta, Mater Božjo z Detetom, sv. Jedrt in sv. Jožefa z Detetom. [5]
Poročilo zabeleži tudi zgodovinski spomin na leto 1944: župnik Franc Urbanc naj bi cerkev med drugo svetovno vojno rešil pred požigom. Njemu je posvečeno spominsko obeležje. Članek omenja še Valvasorjevo predstavitev cerkve v Slavi vojvodine Kranjske. [5]
Tloris in ohranjeni starejši kipi
Turistična predstavitev cerkev usmeri proti jugovzhodu in jo umesti znotraj nizkega zidu. V tlorisu od zahoda proti vzhodu opisuje kvadraten zvonik, pravokotno ladjo ter ožji, vendar enako visok in kratek prezbiterij s tristranim zaključkom. Na njegovi južni strani je zakristija. [6]
Med starejšo opremo posebej izpostavi zgodnjebaročni kip cerkvenega zavetnika iz nekdanjega velikega oltarja. V predstavljeni postavitvi stoji na leseni neogotski konzoli, pritrjeni na pilaster severne stene ladje. Na južnem stranskem oltarju sta po istem viru ohranjena kipa Marije in sv. Barbare. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Mihaela v Jakovici?
- V vzhodnem delu Jakovice v občini Logatec. [1]
- Kdaj je bila začasni sedež planinskega vikariata po Höflerju?
- Med letoma 1556 in 1559, zaradi turške nevarnosti. [2]
- Kdo je leta 1902 prenovil veliki oltar?
- Franc Vodnik iz Polhovega Gradca, po občinski predstavitvi iz leta 2009. [3]
- Kako župnija opisuje zasnovo glavnega oltarja?
- Kot stebrni oltar v baročni tradiciji s klasicistično učinkujočim trikotnim čelom. [4]
- Komu je posvečeno spominsko obeležje?
- Župniku Francu Urbancu, ki je po poročilu ogleda cerkev leta 1944 rešil pred požigom. [5]
- Katera starejša kipa sta na južnem stranskem oltarju?
- Kipa Marije in sv. Barbare, po turistični predstavitvi Logatca. [6]
Viri predstavitve
- RNPD — Jakovica, Cerkev sv. Mihaela, EŠD 2111
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 145/fizična 147, Planina, podružnica 7
- Občina Logatec — Jakovica, Cerkev sv. Mihaela, 25. marec 2009
- Župnija Planina pri Rakeku — Cerkvena arhitektura v Planini, namenski odlomki Jakovice
- Naši lepi konci, Alenka Fink — Sakralna umetnost sv. Mihaela v Jakovici in kapele Matere Božje v Leševju, 8. september 2025
- Visit Logatec — Podružnična cerkev sv. Mihaela v Jakovici
- Ajznponar — Cerkev sv. Mihaela v Jakovici, 24. november 2024, CC0
Lega
Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Jakovice.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Logatec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Grčarevec - Cerkev sv. Luke
druga četrtina 18. stol., 1746
Cerkev stoji v naselju Grčarevec, zahodno od ceste.
registrirana dediščinaEŠD 2110Hleviše - Znamenje
zadnja četrtina 19. stol.
Znamenje stoji na Šuštarjevi domačiji, Hleviše 9.
registrirana dediščinaEŠD 17405Hlevni Vrh - Cerkev sv. Nikolaja
prva četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev sv. Miklavža s pokopališčem stoji v južnem delu naselja Hlevni vrh.
registrirana dediščinaEŠD 2680Hotedršica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 18. stol., 1707, tretja četrtina 19. stol., 1869-1871
Cerkev stoji na pokopališču v jugovzhodnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1844Hotedršica - Kapelica Matere božje
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji pri hiši Hotedršica 19, v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 18601Hotedršica - Kapelica ob potoku Hotenjka
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji južno ob potoku Hotenjka.
registrirana dediščinaEŠD 18602Jakovica - Kapela Matere božje v Leščevju
14. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu vasi, na pobočju Jakovškega griča, severno od cerkve sv. Mihaela.
registrirana dediščinaEŠD 2764Laze pri Planini - Kapela Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol.
Kapela stoji nasproti hiše Laze 59, vzhodno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 2113Logatec - Cerkev Rožnovenske Matere božje v Gorenjem Logatcu
prva četrtina 16. stol., tretja četrtina 18. stol., 1754, prva četrtina 20. stol., 1904
Cerkev stoji ob Tržaški cesti sredi trškega jedra Gorenjega Logatca.
registrirana dediščinaEŠD 1814