Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Logatec - Cerkev Rožnovenske Matere božje v Gorenjem Logatcu

Opis

V osnovi starejša cerkev z začetka 16. stol. je bila na novo sezidana 1754 in povečana 1904. V tlorisu si sledijo zvonik, pravokotna ladja s prizidanima kapelama in kvadraten prezbiterij. Bogata oprava in oprema s sredine 18. stol.

Cerkev Rožnovenske Matere božje v Gorenjem Logatcu

Viri pregledani

Cerkev Rožnovenske Matere božje stoji v nekdanji Cerkovski vasi, današnjem Gorenjem Logatcu.

Bočni pogled na cerkev Rožnovenske Matere božje v Gorenjem Logatcu z zvonikom, april 2022
Cerkev Rožnovenske Matere božje v Gorenjem Logatcu. Doremo, 29. april 2022, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Cerkev ob Tržaški cesti

Cerkev stoji ob Tržaški cesti sredi trškega jedra Gorenjega Logatca. Register kulturne dediščine jo opisuje kot v osnovi starejšo stavbo z začetka šestnajstega stoletja, na novo sezidano leta 1754 in povečano leta 1904. V njenem tlorisu si sledijo zvonik, pravokotna ladja s prizidanima kapelama ter kvadraten prezbiterij. Register izpostavlja bogato opravo in opremo s sredine osemnajstega stoletja. [1]

Starejša postojanka in vikariat

Janez Höfler povezuje vikariat iz papeškega desetinskega seznama leta 1296 s staro cerkveno postojanko v Gorenjem Logatcu. Pri razlagi kraja opozarja na ime Cerkovska vas. Ker nadaljnjih srednjeveških podatkov o tamkajšnjem vikariatu ni, domneva njegovo preselitev na Vrhniko okoli leta 1300; tam je izpričan leta 1318. To je razlaga razvoja cerkvene organizacije, ne datacija današnje stavbe. [2]

Ponovno ustanovitev vikariata postavlja okoli leta 1649, ko je ohranjena izjava o vikarjevih dohodkih. Vikar je nato izpričan leta 1661, vizitacija leta 1668 pa cerkev opisuje kot oskrbovano. V zapisu leta 1684 je omenjen subvikariat, popis prebivalstva leta 1754 in seznam leta 1783 pa navajata vikariat. Župnija je bila po Höflerju ustanovljena leta 1862. [2]

Od vnebovzetja do rožnega venca

Höfler pojasnjuje, da je bila cerkev v srednjem veku in verjetno do sredine sedemnajstega stoletja posvečena Marijinemu vnebovzetju. V vizitaciji leta 1631 je ta praznik na prvem mestu med obveznimi mašami. Tudi Valvasorjeva navedba iz leta 1689 in matrikula iz leta 1693 povezujeta posvetilni praznik z Marijinim vnebovzetjem. Seznam iz leta 1783 že navaja Mater božjo rožnega venca. Sedanjo cerkev datira v leta 1753–1755 in načrt domnevno pripisuje Candidu Zulianiju; povečavo postavlja v leto 1904. [2]

Predelave, oltarji in orgle

Poročilo Alenke Fink o umetnostnozgodovinskem vodenju Simone Kermavnar 5. septembra 2026 opozarja na Valvasorjevo upodobitev: predhodnica današnje cerkve je prikazana na isti lokaciji, vendar z obrnjenima oltarnim in vhodnim delom. Predstavitev ob poznejšem oblikovanju cerkve omenja arhitekte Candida Zullianija, Ferdinanda Trumlerja in Franca Kvaternika. [3]

Jurij Tavčar je po tem poročilu izdelal stranska oltarja in prenovil glavni oltar. Orgle je izdelal Ivan Milavec, nove pa so bile nabavljene leta 2003. Udeleženci vodenja so ob župnikovi pomoči obiskali tudi župnišče in si ogledali Perkov grafit ter nekaj kipov, umaknjenih tja zaradi zaščite pred krajo. Poročilo tako loči opremo v cerkvi od predmetov, shranjenih v župnišču. [3]

Dokumentirane obnove strehe in orgel

Župnijski pregled leta 2024 navaja popravilo strehe pod zvonikom, ki ji je grozila poškodba ob močnejšem vetru. Tedaj je bila za naslednje leto napovedana tudi obnova dotrajane strehe cerkve. Pregled leta 2025 nato poroča o opravljenem prekritju strehe nad ladjo: dela so potekala oktobra, v lepem vremenu in brez nesreč, zbrani prispevki pa so omogočili plačilo obnove. [4]

Isti pregled opozarja na slabo stanje orgel in predvideva generalno obnovo oziroma uglasitev. Napovedani strošek je znašal sedem tisoč evrov. To je ocena v župnijskem poročilu, ne končni obračun izvedenih del. [4]

Potrditev končane obnove leta 2026

Župnijska spletna stran ob preverjanju oktobra 2026 izrecno objavlja, da je obnova orgel zaključena. Ob tem predstavlja zgibanko o poteku obnove leta 2026 in zgodovini instrumenta. Kot njene pripravljavce imenuje organiste Tatjano Rupnik Hladnik, Uroša Šemrova in Martina Tomazina. Sama objava potrjuje zaključek obnove; tehničnih posegov iz nedostopne zgibanke ta opis ne povzema. [5]

Prepoznavna zunanjščina na posnetku leta 2022

Doremov posnetek z 29. aprila 2022 kaže bočni pogled na cerkev. Zvonik se dviga za ladjo; nad polkrožno zaključenimi zvoničnimi odprtinami ima številčnico ure, nad njo pa visoko koničasto streho s križem. Ladja in prezbiterijski del imata velika polkrožna okna. Svetli navpični pasovi poudarjajo vogale in delijo rumenkaste fasadne površine. Ob bočni steni je nižji prizidek z lastnim vhodom, nad višjimi stavbnimi deli pa sta vidni ločeni strehi. Opis se nanaša na fotografirano stanje leta 2022. [6]

Dogovor za obisk

Za dogovor o obisku se lahko obrnete na župnijo Gornji Logatec, Tabor 32. Ob preverjanju oktobra 2026 je navajala telefon 01 754 14 53 in naslov dusan.kozuh@rkc.si. Uradne ure so bile pol ure pred mašo in pol ure po njej ter po predhodnem dogovoru. Ti podatki se nanašajo na župnijski urad, ne na zagotovljeno stalno odprtost cerkve. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Rožnovenske Matere božje?
Ob Tržaški cesti sredi trškega jedra Gorenjega Logatca. [1]
Kdaj je bila sedanja cerkev zgrajena in povečana?
Register navaja novo gradnjo leta 1754 ter povečavo leta 1904. [1]
Kdaj je bila ustanovljena župnija?
Po Höflerjevi historični topografiji leta 1862. [2]
Kdo je izdelal stranska oltarja?
Poročilo o vodenju Simone Kermavnar jih pripisuje Juriju Tavčarju, ki je prenovil tudi glavni oltar. [3]
Kdaj so prekrili streho nad ladjo?
Župnijski pregled leta 2025 navaja opravljena dela oktobra tega leta. [4]
Ali je obnova orgel leta 2026 zaključena?
Da, župnijska spletna stran je ob preverjanju oktobra 2026 izrecno objavljala zaključek obnove. [5]

Lega

Cerkev stoji ob Tržaški cesti sredi trškega jedra Gorenjega Logatca.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Logatec

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Logatec