Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Ihan - Cerkev sv. Jurija

Opis

Enoladijska prvotno gotska cerkev, s stranskima kapelama v ladji in prezbiterijem na vzhodu. Prezidal G. Maček 1744. Stenska poslikava notranjščine in zunanjščine je delo Antona Cebeja iz 1764.

Cerkev sv. Jurija v Ihanu: baročna prezidava, freske in Pengovovi oltarji

Viri pregledani

Ihanska župnijska cerkev ohranja več plasti stavbne zgodovine ter opremo od baročnih oltarjev do del Ivana Pengova.

Cerkev sv. Jurija v Ihanu z visokim zvonikom in opečno streho, med jesenskim drevjem; ob strani pokopališče, v ozadju polja.
Cerkev sv. Jurija v Ihanu, 12. november 2023. Ajznponar, CC BY 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY 4.0

Gotsko jedro in baročna prezidava

Cerkev sv. Jurija stoji severovzhodno od središča Ihana ob vznožju hriba Tabor. Register kulturne dediščine opisuje prvotno gotsko enoladijsko stavbo z dvema stranskima kapelama in prezbiterijem na vzhodu. Prezidavo pripisuje Gregorju Mačku in letu 1744. Občinska turistična predstavitev gradnjo sedanje cerkve umešča v obdobje 1742–1744, ko je v Ihanu deloval župnik Gašper pl. Šimič. [1][2][3]

Po turističnem opisu so pri predelavi ohranili del starejših sten, spremenili prezbiterij ter obdržali zvonik iz leta 1683. Posvetitev prenovljene cerkve 4. avgusta 1743 navajata turistična predstavitev in Janez Höfler. Leta 1883 so cerkev ponovno obnovili in prepleskali ter ji vgradili nova okna. [1][2][3]

Srednjeveške omembe in starejši oltarji

Höfler v historični topografiji Kranjske posredno omembo cerkve povezuje z omembo župnije v desetinskem seznamu leta 1296. Posvetilo svetemu Juriju je zabeleženo v dveh zapisih iz leta 1347. Letnici 1484 na oltarnih mizah stranskih oltarjev po njegovi presoji dopuščata domnevo o obnovi po turških pustošenjih leta 1483. Leta 1526 omenja tudi bratovščino Svetega Rešnjega telesa. [2][3]

Turistična predstavitev obnovitvena dela prve polovice sedemnajstega stoletja povezuje z župnikom Urbanom Komatarjem, ki je deloval med letoma 1613 in 1643. Za cerkev, posvečeno leta 1678, navaja tri oltarje: svetega Jurija, Matere Božje in svetega Štefana. V Šimičevem času je glavni oltar dobil kipe Jurija, Kozma in Damijana, levo od njega je bil oltar angela varuha, desno pa oltar svetega Štefana. Ob podolžni steni sta stala oltarja Matere Božje na levi in Svete Družine na desni. Bratovščino Svete Družine je leta 1719 ustanovil župnik Jurij Köschtner. [2][3]

Höfler posebej opisuje starejšo pravico do predlaganja župnika. Ob koncu šestnajstega stoletja jo povezuje s Polidorjem Montagnano in njegovo družino. Vizitacijski zapis iz leta 1704 omenja prehod te pravice na deželnega kneza po izumrtju družine. Za Valvasorjev čas, leto 1689, Höfler navaja cesarjevo predlaganje duhovnika, njegovo potrditev pa še vedno pripisuje oglejskemu patriarhu. [2][3]

Poslikave in odkritje leta 1969

Register stenske poslikave notranjosti in zunanjosti pripisuje Antonu Cebeju ter letu 1764. Turistični opis je pri atribuciji notranjih fresk previdnejši: navaja domnevno letnico in pripis Cebeju. Med prenovo leta 1969 so ob oltarju Svete Družine in nekdanjem Marijinem oltarju našli dve baročni freski. Odkril in restavriral ju je domačin, akademski slikar Tomaž Kvas. [1][2]

Zunanja južna poslikava prikazuje Sveto Družino, ki pomaga bolnim in umirajočim; turistična predstavitev jo označuje kot verjetno Cebejevo. Za zahodno steno ob zvoniku navaja fresko Plavajoča smrt, povezano z nesrečo med gradnjo zvonika. Obe zunanji freski datira v leto 1764. [1][2]

Pengovov glavni oltar in baročna oprema

Glavni oltar je leta 1909 izdelal ihanski rojak Ivan Pengov. Na njem so kipi svetega Jurija, Petra, Pavla in Jerneja. Leta 1969 so oltar obnovili in pozlatili; tabernakelj turistični vir datira v leto 1855. Oltar svetega Štefana združuje kipe Štefana, Pavla in Antona Puščavnika ter relief Svete Trojice. Čeprav je baročen, nosi letnico 1484. [2]

Oltar svete Ane prikazuje Ano z malo Marijo; dopolnjujejo ga sveti Joahim, sveti Andrej ter angel varuh z otrokom. Oltar Svete Družine je Pengovovo delo iz leta 1912. Njegova sta tudi kipa svetega Alojzija in svete Neže, baročni kip Svete Družine pa turistični opis datira v leto 1742. Podobo Brezjanske Marije je leta 1964 naslikal Ivan Pengov mlajši. [2]

Marijino oznanjenje, križev pot in orgle

Na mestu nekdanjega Marijinega oltarja na levi strani je slika Marijinega oznanjenja. Izdelal jo je Ihanec Mihael Kavka leta 1854; Franc Merčun iz Bišč jo je leta 1929 preslikal. Marmorni oltar sredi cerkve je leta 1972 izdelal Stanko Kunaver iz Ljubljane. Križev pot je delo Matije Koželja iz leta 1887. [2]

Turistična predstavitev za orgle navaja enajst registrov in električni pogon od leta 1962. Točnega leta njihove izdelave ne pozna. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Jurija v Ihanu?
Severovzhodno od središča Ihana, ob vznožju hriba Tabor. [1]
Kdo je načrtoval baročno prezidavo?
Gregor Maček iz Ljubljane; turistična predstavitev dela umešča v leta 1742–1744. [2]
Kdo je izdelal glavni oltar?
Ivan Pengov iz Ihana leta 1909; oltar so leta 1969 obnovili in pozlatili. [2]
Kdaj so našli notranji baročni freski?
Med prenovo leta 1969. Odkril in restavriral ju je Tomaž Kvas. [2]
Kdo je naslikal Marijino oznanjenje?
Mihael Kavka leta 1854; leta 1929 je sliko preslikal Franc Merčun. [2]
Kdo je avtor križevega pota?
Matija Koželj, ki ga je izdelal leta 1887. [2]

Lega

Severovzhodno od središča naselja Ihan, ob vznožju hriba Tabor.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Domžale

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah

    14. stol., druga polovica 15. stol., 1470-1475, prva četrtina 18. stol., 1718, sredina 18. stol., 1750

    Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1857
  • Brdo pri Ihanu - Kapelica

    druga četrtina 20. stol., 1932

    Kapelica stoji ob cesti Ihan - Brdo, v križišču s pešpotjo do cerkve sv. Miklavža v Goropeči.

    registrirana dediščinaEŠD 10366
  • Brdo pri Ihanu - Kapelica pri hiši Brdo 20

    19. stol.

    Kapelica stoji ob cesti pri hiši Brdo 20.

    registrirana dediščinaEŠD 13699
  • Brdo pri Ihanu - Znamenje na Dobravi

    prva polovica 20. stol.

    Razpelo stoji južno od hiše Brdo 43, severno na robu ceste.

    registrirana dediščinaEŠD 23244
  • Depala vas - Kapelica Srca Jezusovega

    prva četrtina 20. stol., 1910

    Kapelica stoji na severovzhodnem robu vasi, na desni strani ceste Ljubljana - Celje, ob hiši Depala vas 4.

    registrirana dediščinaEŠD 13702
  • Depala vas - Naprov križ

    19. stol.

    Korpus stoji na zahodnem koncu severnega dela vasi, ob cesti Ljubljana - Celje, pred hišo Depala vas 9.

    registrirana dediščinaEŠD 13703
  • Depala vas - Slopno znamenje

    19. stol.

    Znamenje stoji sredi polja ob poljski poti iz smeri Mengeš - Depala vas, severno od ceste Ljubljana - Celje.

    registrirana dediščinaEŠD 13704
  • Dob - Cerkev sv. Martina

    13. stol., tretja četrtina 18. stol., 1760-1761, druga polovica 20. stol., 1957, 1977-1980

    Cerkev stoji na južnem obrobju naselja.

    registrirana dediščinaEŠD 1747
  • Dob - Kapelica ob cesti proti Tosami

    19. stol.

    Kapelica stoji v zahodnem delu križišča cest Dob - Vir in Dob - Podrečje, jugozahodno od Doba.

    registrirana dediščinaEŠD 10615

Vsa dediščina v občini Domžale