registrirana dediščina
Koprivnik v Bohinju - Cerkev sv. Križa
Opis
Poznobaročna cerkev iz 1791 z banjasto obokano ladjo z elipsastim tlorisom ter prezbiterijem in zvonikom z lopo. Oprema iz 19. stol. Pokopališče z nagrobniki, križi; spomenik padlim v I. svetovni vojni.
Cerkev sv. Križa na Koprivniku: Valentin Vodnik in zgodovina župnije
Viri pregledani
Cerkev sv. Križa stoji na pokopališču na Koprivniku v Bohinju.

Poznobaročna cerkev ob vaškem trgu
Cerkev sv. Križa stoji na pokopališču ob križišču poti v jugovzhodnem delu Koprivnika v Bohinju. Ob njej sta župnišče in trg z lipo. Register kulturne dediščine jo vodi z EŠD 1909 in EID 1-01909 kot registrirano sakralno stavbno dediščino. Na pokopališču so nagrobniki, križi in spomenik padlim v prvi svetovni vojni. [1]
Registrski opis stavbo označuje za poznobaročno cerkev iz leta 1791. Izpostavlja elipsasti tloris ladje, prezbiterij ter zvonik z lopo, notranjo opremo pa umešča v devetnajsto stoletje. Register ladjo opisuje kot banjasto obokano. Župnijska predstavitev medtem navaja raven strop ladje in obokan prezbiterij; razlika med opisoma ostaja pripisana njunima viroma. [1]
Vodnikova prva maša in nastanek duhovnije
Janez Ažman je leta 1893 opisal razmere pred ustanovitvijo koprivniške duhovnije. Koprivnik ter Zgornje in Spodnje Gorjuše so dotlej sodili k svetemu Martinu v Srednji vasi. Poti do tam so bile težavne, posebno pozimi. Za duhovnike je bila zahtevna tudi pot z obhajilom do raztresenih hiš, nekatere po njegovem zapisu oddaljenih približno dve uri od Srednje vasi. [3]
Leta 1791 so domačini dobili dovoljenje za samostojno duhovnijo pod pogojem, da zgradijo cerkev in župnišče. V dveh letih so obe stavbi za silo dokončali. Valentin Vodnik je na Koprivnik prišel iz Ribnice, kjer je bil kaplan, in v novi cerkvi prvič maševal 24. februarja 1793. Začetek duhovnije je zapisal na začetku krstne matice. V zapisu je povezal podporo blejskega gospostva, železo bistriške fužine ter delo Koprivnikarjev in Gorjušcev. Ažman navaja še blagoslov cerkve 12. marca 1793, ki ga je opravil gorjanski dekan Urban Krivic. [3]
Zvonik in trije oltarji
Župnijska predstavitev Bogdana Kolarja notranjo dolžino cerkve določa na osemnajst metrov, širino ladje na nekaj več kot osem metrov, prezbiterija pa na štiri metre in pol. Zidovi so debeli več kot meter. Cerkev in župnišče je zgradil mojster Jeglič, po domače Tavčar iz Begunj. Zvonik je postavil zidarski mojster iz Šiške; njegova sedanja vrhnja podoba je iz leta 1808. [2]
Sprva sta bila v cerkvi dva oltarja: glavni Najdenja svetega Križa in stranski Marijinega oznanjenja. Glavni oltar ima kamniti spodnji del in lesen nastavek. Na hrbtu sta letnici 1808 in 1821, ob glavni podobi pa kipa svetih Petra in Pavla. Tretji oltar, posvečen Frančišku Saleškemu, je leta 1857 oskrbel župnik Frančišek Završnik. Obnovil je tudi starejša oltarja, prižnico in krstni kamen. Leta 1847 je cerkev dobila uro Jurija Pirca. [2]
Župnija v tridesetih letih dvajsetega stoletja
Kolarjeva samostojna znanstvena razprava o koprivniški župniji uporablja tudi popis prebivalstva iz aprila 1931. Za celotno župnijo navaja 639 prebivalcev v 123 družinah: 325 na Koprivniku in 314 na Gorjušah. To so zgodovinski podatki župnijskega območja, ki je bilo del dekanije Radovljica. [4]
Jožef Kres je župnijo vodil od leta 1926, nato pa kot župnik med letoma 1930 in 1935. Redno službo župnijskega upravitelja je nastopil 11. novembra 1926. Kronika ob koncu leta 1930 dokumentira poživitev Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Vodnik, v katero se je prijavilo približno štirideset članov. Društvo ni imelo svojega prostora, zato je začelo s knjižnico. Na Koprivnik je prišel iz Bohinjske Bistrice, kjer je bil kaplan. Župniku Ivanu Sadarju je pomagal tudi pri celodnevnem češčenju leta 1923. [4]
V istem času sta bili na Koprivniku in Gorjušah ustanovljeni sokolski skupini. Koprivniška je dobila svoje prostore, gorjuška pa je uporabljala šolske. Obe sta se 19. januarja 1936 združili v društvo Koprivnik–Gorjuše. Razprava obravnava napetosti med sokolskim gibanjem in cerkveno skupnostjo, zlasti postopke proti župniku Kresu; gre za raziskavo konkretnega dogajanja v tridesetih letih. [4]
Sedanje poimenovanje in župnijski naslov
Nadškofija Ljubljana v svojem imeniku navaja, da je župnijska cerkev posvečena povišanju svetega Križa. Župnijski naslov je Koprivnik 64, 4264 Bohinjska Bistrica, objavljeni telefon pa 04 572 12 11. Župnijska zgodovinska predstavitev uporablja tudi poimenovanje Najdenje svetega Križa. Registrsko ime ostaja Cerkev sv. Križa. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji koprivniška cerkev?
- Na pokopališču v jugovzhodnem delu vasi, ob župnišču in trgu z lipo. [1]
- Kdaj je Vodnik prvič maševal v novi cerkvi?
- 24. februarja 1793, po Ažmanovem zgodovinskem zapisu. [3]
- Kdo je cerkev blagoslovil leta 1793?
- Gorjanski dekan Urban Krivic, 12. marca. [3]
- Kdaj so pridobili tretji oltar?
- Leta 1857; posvečen je svetemu Frančišku Saleškemu. [2]
- Ali številka 639 pomeni današnje prebivalstvo vasi?
- Ne, to je število prebivalcev celotne župnije po popisu leta 1931. [4]
- Kje je objavljen župnijski kontakt?
- V imeniku Nadškofije Ljubljana: Koprivnik 64 in telefon 04 572 12 11. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: EID 1-01909
- Bogdan Kolar: Župnijska cerkev, iz knjige Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij (2018)
- Janez Ažman: Koprivnik in koprivniška Vodnikova slavnost (1893), str. 475
- Bogdan Kolar: Sokol Kraljevine Jugoslavije in ustvarjanje napetosti (2018), str. 738–739
- Nadškofija Ljubljana: Koprivnik v Bohinju
- Doremo: individualna fotografija cerkve (2021), CC BY-SA 4.0
Lega
Cerkev stoji na pokopališču, ob križišču poti, v jugovzhodnem delu razložene vasi, poleg župnišča in trga z lipo.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Bohinj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete
pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 1738
Cerkev stoji južno izven vasi Bitnje, na ježi nad levim bregom Save in je s svojo postavitvijo dominanta v prostoru.
registrirana dediščinaEŠD 17Bitnje v Bohinju - Kapelica sredi vasi
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti skozi vas, jugozahodno ob cestnem križišču.
registrirana dediščinaEŠD 28119Bohinjska Bistrica - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 19. stol., 1884
V severovzhodnem delu Bohinjske Bistrice, vzhodno od glavne ceste in sredi pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 1643Bohinjska Bistrica - Freska na hiši Mencingerjeva 20
18. stol., 19. stol.
Mencingerjeva ulica 20. Freska je naslikana na severni fasadi hiše, med oknoma v prvem nadstropju.
registrirana dediščinaEŠD 11177Bohinjska Bistrica - Kapelica na Vodnikovi cesti
19. stol., 20. stol., 1990
Kapelica stoji na Vodnikovi cesti, južno od kulturnega doma Jožeta Ažmana.
registrirana dediščinaEŠD 11183Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Mencingerjeva 8
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Mencingerjeva 8, v križišču sredi vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11182Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Vodnikova 20
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Vodnikova cesta 20, v križišču Vodnikove ceste in Grajske ulice, v južnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11184Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Zoisova 6
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Zoisova ulica 6, na levem bregu Bohinjske Bistrice.
registrirana dediščinaEŠD 11185Bohinjska Bistrica - Kapelica v križišču Vodnikove in Gabrške
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v križišču Vodnikove ceste in Gabrške ulice, v jugovzhodnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11186