Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Koprivnik v Bohinju - Cerkev sv. Križa

Opis

Poznobaročna cerkev iz 1791 z banjasto obokano ladjo z elipsastim tlorisom ter prezbiterijem in zvonikom z lopo. Oprema iz 19. stol. Pokopališče z nagrobniki, križi; spomenik padlim v I. svetovni vojni.

Cerkev sv. Križa na Koprivniku: Valentin Vodnik in zgodovina župnije

Viri pregledani

Cerkev sv. Križa stoji na pokopališču na Koprivniku v Bohinju.

Cerkev sv. Križa na Koprivniku v Bohinju, fotografirana 5. avgusta 2021.
Cerkev sv. Križa na Koprivniku v Bohinju, 5. avgust 2021. Doremo, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0; zmanjšano v WebP, brez obreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Poznobaročna cerkev ob vaškem trgu

Cerkev sv. Križa stoji na pokopališču ob križišču poti v jugovzhodnem delu Koprivnika v Bohinju. Ob njej sta župnišče in trg z lipo. Register kulturne dediščine jo vodi z EŠD 1909 in EID 1-01909 kot registrirano sakralno stavbno dediščino. Na pokopališču so nagrobniki, križi in spomenik padlim v prvi svetovni vojni. [1]

Registrski opis stavbo označuje za poznobaročno cerkev iz leta 1791. Izpostavlja elipsasti tloris ladje, prezbiterij ter zvonik z lopo, notranjo opremo pa umešča v devetnajsto stoletje. Register ladjo opisuje kot banjasto obokano. Župnijska predstavitev medtem navaja raven strop ladje in obokan prezbiterij; razlika med opisoma ostaja pripisana njunima viroma. [1]

Vodnikova prva maša in nastanek duhovnije

Janez Ažman je leta 1893 opisal razmere pred ustanovitvijo koprivniške duhovnije. Koprivnik ter Zgornje in Spodnje Gorjuše so dotlej sodili k svetemu Martinu v Srednji vasi. Poti do tam so bile težavne, posebno pozimi. Za duhovnike je bila zahtevna tudi pot z obhajilom do raztresenih hiš, nekatere po njegovem zapisu oddaljenih približno dve uri od Srednje vasi. [3]

Leta 1791 so domačini dobili dovoljenje za samostojno duhovnijo pod pogojem, da zgradijo cerkev in župnišče. V dveh letih so obe stavbi za silo dokončali. Valentin Vodnik je na Koprivnik prišel iz Ribnice, kjer je bil kaplan, in v novi cerkvi prvič maševal 24. februarja 1793. Začetek duhovnije je zapisal na začetku krstne matice. V zapisu je povezal podporo blejskega gospostva, železo bistriške fužine ter delo Koprivnikarjev in Gorjušcev. Ažman navaja še blagoslov cerkve 12. marca 1793, ki ga je opravil gorjanski dekan Urban Krivic. [3]

Zvonik in trije oltarji

Župnijska predstavitev Bogdana Kolarja notranjo dolžino cerkve določa na osemnajst metrov, širino ladje na nekaj več kot osem metrov, prezbiterija pa na štiri metre in pol. Zidovi so debeli več kot meter. Cerkev in župnišče je zgradil mojster Jeglič, po domače Tavčar iz Begunj. Zvonik je postavil zidarski mojster iz Šiške; njegova sedanja vrhnja podoba je iz leta 1808. [2]

Sprva sta bila v cerkvi dva oltarja: glavni Najdenja svetega Križa in stranski Marijinega oznanjenja. Glavni oltar ima kamniti spodnji del in lesen nastavek. Na hrbtu sta letnici 1808 in 1821, ob glavni podobi pa kipa svetih Petra in Pavla. Tretji oltar, posvečen Frančišku Saleškemu, je leta 1857 oskrbel župnik Frančišek Završnik. Obnovil je tudi starejša oltarja, prižnico in krstni kamen. Leta 1847 je cerkev dobila uro Jurija Pirca. [2]

Župnija v tridesetih letih dvajsetega stoletja

Kolarjeva samostojna znanstvena razprava o koprivniški župniji uporablja tudi popis prebivalstva iz aprila 1931. Za celotno župnijo navaja 639 prebivalcev v 123 družinah: 325 na Koprivniku in 314 na Gorjušah. To so zgodovinski podatki župnijskega območja, ki je bilo del dekanije Radovljica. [4]

Jožef Kres je župnijo vodil od leta 1926, nato pa kot župnik med letoma 1930 in 1935. Redno službo župnijskega upravitelja je nastopil 11. novembra 1926. Kronika ob koncu leta 1930 dokumentira poživitev Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Vodnik, v katero se je prijavilo približno štirideset članov. Društvo ni imelo svojega prostora, zato je začelo s knjižnico. Na Koprivnik je prišel iz Bohinjske Bistrice, kjer je bil kaplan. Župniku Ivanu Sadarju je pomagal tudi pri celodnevnem češčenju leta 1923. [4]

V istem času sta bili na Koprivniku in Gorjušah ustanovljeni sokolski skupini. Koprivniška je dobila svoje prostore, gorjuška pa je uporabljala šolske. Obe sta se 19. januarja 1936 združili v društvo Koprivnik–Gorjuše. Razprava obravnava napetosti med sokolskim gibanjem in cerkveno skupnostjo, zlasti postopke proti župniku Kresu; gre za raziskavo konkretnega dogajanja v tridesetih letih. [4]

Sedanje poimenovanje in župnijski naslov

Nadškofija Ljubljana v svojem imeniku navaja, da je župnijska cerkev posvečena povišanju svetega Križa. Župnijski naslov je Koprivnik 64, 4264 Bohinjska Bistrica, objavljeni telefon pa 04 572 12 11. Župnijska zgodovinska predstavitev uporablja tudi poimenovanje Najdenje svetega Križa. Registrsko ime ostaja Cerkev sv. Križa. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji koprivniška cerkev?
Na pokopališču v jugovzhodnem delu vasi, ob župnišču in trgu z lipo. [1]
Kdaj je Vodnik prvič maševal v novi cerkvi?
24. februarja 1793, po Ažmanovem zgodovinskem zapisu. [3]
Kdo je cerkev blagoslovil leta 1793?
Gorjanski dekan Urban Krivic, 12. marca. [3]
Kdaj so pridobili tretji oltar?
Leta 1857; posvečen je svetemu Frančišku Saleškemu. [2]
Ali številka 639 pomeni današnje prebivalstvo vasi?
Ne, to je število prebivalcev celotne župnije po popisu leta 1931. [4]
Kje je objavljen župnijski kontakt?
V imeniku Nadškofije Ljubljana: Koprivnik 64 in telefon 04 572 12 11. [5]

Lega

Cerkev stoji na pokopališču, ob križišču poti, v jugovzhodnem delu razložene vasi, poleg župnišča in trga z lipo.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Koprivnik v Bohinju - Cerkev sv. Križa
Foto: Fototeka OE Kranj: 2020, Bernarda Jesenko Filipič. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Bohinj

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Bohinj