registrirana dediščina
Krtina pri Domžalah - Cerkev sv. Lenarta in sv. Roka
Opis
Troladijska, poznogotska dvoranska stavba s samostojnim zvonikom znotraj taborskega obzidja. Stene ob in za glavnim oltarjem so prekrite s freskami Mojstra Leonarda. Oprema je iz 17. in 19. stol.
Cerkev na Krtini: gotska dvorana, freske in taborski zvonik
Viri pregledani
Nad Krtino stoji poznogotska cerkev z enotno triladijsko dvorano, bogatimi stenskimi poslikavami in samostojnim taborskim zvonikom.

Cerkev v taborskem obzidju
Cerkev sv. Lenarta in sv. Roka stoji na hribčku severno nad Krtino pri Domžalah. Register jo opredeljuje kot poznogotsko dvoransko stavbo s tremi ladjami in samostojnim zvonikom znotraj taborskega obzidja. Turistična predstavitev Občine Domžale opozarja na danes znižano obzidje, v katero je zvonik vključen. Cerkev in obrambni obod tako tvorita prepoznaven sklop nad vasjo. [1][2][3]
Župnijska predstavitev prvo znano omembo cerkve postavlja na 27. avgust 1458. Za sedanjo stavbo je pomembno priporočilno pismo z dne 23. septembra 1494: dobski župnik Lenart Sevdel je ključarjema priporočil zbiranje miloščine za novo cerkev pri oglejskem patriarhu. Po tem opisu je bila nova cerkev sezidana pred letom 1500. Usodo predhodnice župnijski vir pušča odprto; turistična predstavitev njen konec izrecno povezuje s požigom leta 1471. [1][2][3]
Trije enaki prostori pod rebrastim obokom
Dve vrsti po pet stebrov delita notranjost na tri enako visoke in široke ladje. Župnijski opis poudarja tudi njihovo enako dolžino. Cerkev nima posebej izoblikovanega prezbiterija, torej ločenega prostora za glavni oltar. Vzhodni oltarni del je pri zadnjih dveh stebrih dvignjen za dve stopnici. Navedene mere stavbe so 19,5 metra dolžine, deset metrov širine in 7,5 metra višine. [2][3]
Osmerokotni stebri so spodaj okrogli, zgoraj pa brez kapitlov, razširjenih zaključkov stebra. Prehajajo neposredno v obočna rebra. Ob stenah se rebra opirajo na oblikovane konzole; dve pri oltarnem delu zaključujeta moška in ženska glava. Na sklepnikih, kjer se stikajo rebra, so upodobljeni sveti Rok, sveti Lenart, Marija, zvezde in drugi motivi. [2][3]
Poznogotske stenske poslikave
Register poslikave ob glavnem oltarju in za njim pripisuje Mojstru Leonardu. Župnijska predstavitev navaja tudi poimenovanje Mojster Zaprtega vrta, ki ga uporablja umetnostni zgodovinar Lev Menaše. Freske umešča po dograditvi nove cerkve med letoma 1494 in 1500. Pri tem opozarja na slikane okvire, ki obrobljajo že vzidane konzole in obočna rebra. [1][3]
Med prizori so Oznanjenje, Obiskovanje, Jezusovo rojstvo, Pohod in poklon treh kraljev ter Križanje. Na južni steni je Poslednja sodba: Kristus kot sodnik, apostoli, priprošnjika Marija in Janez Krstnik ter mrtvi, ki vstajajo iz grobov. Skrajšana različica istega motiva je tudi na sredini oboka. Med rastlinskim okrasjem župnijski opis prepoznava pelikana, enorožca, leva z mladiči, orla in grifona. [1][3]
Freske je v letih 1974–1976 odkrival in zavaroval konservator Miha Pirnat s sodelavci. Hkrati je potekala obnova cerkve zunaj in znotraj; župnijski pregled zaključek del navaja leta 1982. [1][3]
Oltarji, križev pot in orgle
Leta 1887 so radovljiškemu kiparju Ivanu Vurniku naročili novi veliki oltar svetega Lenarta in stranski oltar Roženvenske Matere Božje v neogotskem slogu. Isti kipar je nato izdelal še oltar svetega Janeza Nepomuka. Na glavnem oltarju je kip svetega Lenarta, ob njem sveta Jedrt in sveta Apolonija, v zgornji niši pa sveti Rok. Ob tabernaklju stojita dva poslikana angela. [3]
Ob severni steni je starejši oltar Svete Družine, ki ga župnijski opis datira na konec sedemnajstega stoletja. Njegovo osrednjo sliko obdaja rezljan okvir z vijačastima pozlačenima stebroma. Križev pot iz leta 1846 ima napise v bohoričici. Njegove slike in okvire je leta 1985 obnovil restavrator Ivan Pavlinec. [3]
Kor in orgle je cerkev dobila leta 1910. Podjetje bratov Zupan iz Kamne Gorice je izdelalo orgle s sedmimi registri in neogotsko omaro kot svoje 118. delo. Prvič so se oglasile 5. novembra. Župnijski vir opisuje tudi Plečnikov predlog znižanja kora na meter nad tlemi; ker bi morali zapreti glavni vhod, ga domačini niso sprejeli. [3]
Spremembe stavbe in zvonika
Ob dozidavi zakristije leta 1748 so zazidali vzhodna gotska okna, severna in južna pa preoblikovali v pravokotna. Leta 1886 so pod vodstvenimi napotki Janeza Flisa oknom vračali gotsko obliko in položili nov tlak. Ob obnovi fasade leta 1990 so nekdanja zazidana okna označili v zunanjem ometu. Celotno kritino iz skrila so zamenjali leta 1995. [2][3]
Ločeni zvonik je nastal kot obrambni stolp v taborskem obzidju. Po župnijskem opisu so ga ob novem ostrešju leta 1924 znižali za tri metre. Turistična predstavitev navaja odvzem štirih bronastih zvonov februarja 1917 za pretopitev v orožje ter pridobitev novih bronastih zvonov leta 1927. [2][3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev na Krtini?
- Na hribčku severno nad vasjo Krtina pri Domžalah, znotraj taborskega obzidja. [1]
- Kaj je posebnost notranjosti?
- Dve vrsti po pet stebrov oblikujeta tri enako široke, visoke in dolge ladje; vzhodni oltarni del je dvignjen za dve stopnici. [3]
- Katere freske je mogoče prepoznati?
- Med prizori so Jezusovo rojstvo, Pohod in poklon treh kraljev, Križanje in Poslednja sodba na južni steni. [3]
- Kdo je izdelal neogotske oltarje?
- Ivan Vurnik iz Radovljice; naročilo za veliki in Marijin oltar je iz leta 1887, izdelal je tudi oltar svetega Janeza Nepomuka. [3]
- Kaj je posebno pri križevem potu?
- Križev pot iz leta 1846 ima napise v bohoričici; slike in okvire je leta 1985 obnovil Ivan Pavlinec. [3]
- Ali je zvonik povezan s cerkvijo?
- Zvonik stoji ločeno od cerkve in je vključen v taborsko obzidje. [1]
Lega
Severno nad vasjo, na hribčku.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Domžale
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah
14. stol., druga polovica 15. stol., 1470-1475, prva četrtina 18. stol., 1718, sredina 18. stol., 1750
Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1857Brdo pri Ihanu - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1932
Kapelica stoji ob cesti Ihan - Brdo, v križišču s pešpotjo do cerkve sv. Miklavža v Goropeči.
registrirana dediščinaEŠD 10366Brdo pri Ihanu - Kapelica pri hiši Brdo 20
19. stol.
Kapelica stoji ob cesti pri hiši Brdo 20.
registrirana dediščinaEŠD 13699Brdo pri Ihanu - Znamenje na Dobravi
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji južno od hiše Brdo 43, severno na robu ceste.
registrirana dediščinaEŠD 23244Depala vas - Kapelica Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol., 1910
Kapelica stoji na severovzhodnem robu vasi, na desni strani ceste Ljubljana - Celje, ob hiši Depala vas 4.
registrirana dediščinaEŠD 13702Depala vas - Naprov križ
19. stol.
Korpus stoji na zahodnem koncu severnega dela vasi, ob cesti Ljubljana - Celje, pred hišo Depala vas 9.
registrirana dediščinaEŠD 13703Depala vas - Slopno znamenje
19. stol.
Znamenje stoji sredi polja ob poljski poti iz smeri Mengeš - Depala vas, severno od ceste Ljubljana - Celje.
registrirana dediščinaEŠD 13704Dob - Cerkev sv. Martina
13. stol., tretja četrtina 18. stol., 1760-1761, druga polovica 20. stol., 1957, 1977-1980
Cerkev stoji na južnem obrobju naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1747Dob - Kapelica ob cesti proti Tosami
19. stol.
Kapelica stoji v zahodnem delu križišča cest Dob - Vir in Dob - Podrečje, jugozahodno od Doba.
registrirana dediščinaEŠD 10615