Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Logatec - Cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi

Opis

Cerkev s srednjeveško zasnovo, prvič omenjena 1526. Prezbiterij prezidan v 18. stol. Pred fasado s polkrožnim portalom je prislonjen zvonik s poudarjenim venčnim zidcem na vrhu. Ostanki poslikave Pohoda sv. treh kraljev (pred sredino 15. stol.).

Cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi pri Logatcu

Viri pregledani

Cerkev sv. Janeza Evangelista stoji ob Pokopališki poti v Gorenji vasi pri Logatcu.

Bočni pogled na cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi z zunanjim poslikanim svetnikom in zvonikom, april 2018
Cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi pri Logatcu, Doremo, 21. april 2018, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Podružnična cerkev ob pokopališču

Cerkev stoji pri pokopališču ob Pokopališki poti, zahodno od Tržaške ceste, v Gorenji vasi. Register kulturne dediščine jo vodi kot srednjeveško zasnovano podružnično cerkev s prvo omembo leta 1526. Prezbiterij je bil prezidan v osemnajstem stoletju. Pred vhodno fasado je prislonjen zvonik, ki ga na vrhu poudarja venčni zidec. Register izpostavlja ohranjene ostanke Pohoda svetih treh kraljev, datirane pred sredino petnajstega stoletja. [1]

Starejše ime in pisne omembe

Janez Höfler pri historični topografiji najprej navaja patrocinij svetih Janeza in Pavla, mučencev, in šele pozneje sv. Janeza Evangelista. Kraj označuje kot Gorenjo vas pod Režišami; v vicedomskem urbarju iz leta 1496 se pojavlja ime Oberndorff. Podatek o urbarju je poimenovanje kraja, ne datum gradnje cerkve. [4]

Med cerkvenimi pričevanji Höfler našteva leta 1526, 1631, 1668, 1689 in 1783. Ob zadnjem jo uvršča h Gornjemu Logatcu. Stavbo opisuje kot gotsko zasnovano in pozneje barokizirano. Slikarije s sredine petnajstega stoletja pripisuje Mojstru bohinjskega prezbiterija. Tako loči starejšo zasnovo in poslikavo od baročnih predelav, vidnih v današnjem prezbiteriju. [4]

Kralji v pohodu in poklonu

Simona Kermavnar v podpisanem članku iz maja 2009 postavlja fresko na severno steno ladje. Prepoznava starejšo ikonografsko rešitev: mlajši in srednji kralj še potujeta, stari kralj pa je že pri poklonu. Baročne predelave so dele prizora poškodovale. [3]

Najmlajši kralj na levi je razmeroma dobro ohranjen. Avtorica opozarja na velike oči, stisnjen nos in majhna usta. Od srednjega kralja ostajata del belega konja in roka z darom; starega je skoraj povsem uničilo pozneje vstavljeno okno. Na desni Marija drži blagoslavljajoče Dete, od Jožefa pa je ohranjen spodnji del oblačila. [3]

Ozadje sestavljajo arhitektura z enojnimi okni, slepimi nišami in zidnimi venci ter griči s cerkvami in spremljevalci. Oblačno oblikovano mejo prizora Kermavnar povezuje s koroškim slikarstvom. Poslikavo datira okoli leta 1450 in jo pripisuje Mojstru bohinjskega prezbiterija, imenovanemu po poslikavi cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru okoli leta 1440. Njegov slog umešča v mednarodno gotiko in povezave s furlanskim oziroma goriškim slikarstvom. [3]

Prezbiterij in kamniti oltar

Občinska predstavitev meri celotno cerkev v dolžino 19,90 in širino 7,80 metra. Pravokotna ladja meri 8,90 krat 6,60 metra, prezbiterij pa 5,20 krat 4,30 metra. Zaključen je s tremi stranicami osmerokotnika; njegova notranjščina je postavljena v drugo četrtino osemnajstega stoletja. Levo je zakristija, slavolok med ladjo in prezbiterijem meri 3,10 metra v širino. V kotih stojijo pilastri, nad njimi poteka venec. [2]

Kamniti glavni oltar ima pravokotno oltarno mizo in nišo s kipom sv. Janeza Evangelista. Pod nišo je letnica 1768. Predstavitev med kipi navaja sv. Pavla, sv. Nikolaja, sv. Urha in Marijo z Detetom. V cerkev se vstopi skozi polkrožni portal pod zvonikom, od vrat pa vodijo tri stopnice navzdol v ladjo. [2]

Občinski opis fresko primerja z Nadleskom, kjer je ohranjena letnica 1511, in zato sklepa na začetek šestnajstega stoletja. To datacijo ohranjamo kot občinsko razlago, ločeno od Kermavnarinega časa okoli leta 1450. [2]

Poizvedba pri župnijskem uradu

Za vprašanja o dostopu in bogoslužju je na voljo župnijski urad Gornji Logatec, Tabor 32. Župnijska spletna stran ob preverjanju oktobra 2026 navaja telefon 01 754 14 53 in elektronski naslov dusan.kozuh@rkc.si. Uradne ure so pol ure pred mašo in po njej, možen pa je tudi predhodni dogovor. To so podatki župnijskega urada, ne zagotovilo stalno odprte cerkve. [5]

Prepoznavna zunanjščina na posnetku leta 2018

Na Doremovi fotografiji iz aprila 2018 je na bočni steni ladje velika zunanja poslikava svetnika, postavljena med zvonik in pravokotno okno. Ob oknu je še manjša ozka odprtina. Prezbiterij na desni je nižji od ladje in ima svojo streho. Zvonik ima polkrožno zaključene zvočne line; pod razgibanim zgornjim vencem poteka niz majhnih slepih lokov. Njegova temna streha se iz širšega ukrivljenega spodnjega dela nadaljuje v vitko konico s kroglo in križem. Opis se nanaša na fotografirano stanje, ne na preverbo današnje zunanjščine. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Janeza Evangelista?
Ob pokopališču in Pokopališki poti, zahodno od Tržaške ceste v Gorenji vasi pri Logatcu. [1]
Kdaj je cerkev prvič omenjena?
Register navaja leto 1526. [1]
Kje je ohranjena srednjeveška freska?
Po Simoni Kermavnar na severni ladijski steni. [3]
Kako Kermavnar datira poslikavo?
Okoli leta 1450; pripisuje jo Mojstru bohinjskega prezbiterija. [3]
Katera letnica je pod oltarno nišo?
Občinska predstavitev navaja leto 1768. [2]
Kje lahko vprašamo za obisk cerkve?
Pri župnijskem uradu Gornji Logatec na telefonu 01 754 14 53 ali naslovu dusan.kozuh@rkc.si. [5]

Lega

Cerkev stoji pri pokopališču, ob Pokopališki poti, zahodno od Tržaške ceste, v zaselku Gorenja vas.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Logatec

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Logatec