registrirana dediščina
Lož - Cerkev sv. Petra in tabor
Opis
Cerkev, omenjeno 1428, sestavljajo banjasto obokana ladja, križnogrebenasto obokan prezbiterij, zvonik z letnico 1545 na portalu in zakristija (1737). V času turških vpadov utrjena, v tabor vključen srednjeveški bivalni stolp (porušen 2018).
Cerkev sv. Petra v Ložu
Viri pregledani
Cerkev sv. Petra v Ložu povezuje poznogotsko ladjo, zvonik z letnico 1545 in zgodovino mestne kapelanije ter nekdanjega obrambnega tabora.

Cerkev na pobočju nad Ložem
Cerkev sv. Petra stoji na vzhodnem robu Loža, na pobočju hriba pod gradom. Register jo vodi skupaj s taborom na naslovu Pod gradom 9. Njeno stavbno zasnovo sestavljajo banjasto obokana ladja, prezbiterij s križnogrebenastim obokom, zvonik in zakristija. Na portalu zvonika je letnica 1545, zakristijo pa register datira v leto 1737. V času turških vpadov so cerkev utrdili. V obrambni sklop so vključili tudi srednjeveški bivalni stolp, za katerega register izrecno navaja, da je bil porušen leta 2018. [1]
Omemba cerkve in mestna kapelanija
Janez Höfler prvo omembo cerkve v novem trgu pod gradom navaja za 21. april 1428. Njeno gradnjo previdno umešča po letu 1341, ko so trg preselili iz današnjega Starega trga pod grad. Ladjo označuje kot poznogotsko in dopušča šestnajsto stoletje; prezbiterij obravnava kot poznejši. Za 16. maj 1500 navaja prejem odpustkov iz Rima. [3]
V isti listini iz leta 1428 je omenjena ustanova zorne maše, ki se znova pojavlja v zapisih z 12. junija 1429 in 18. maja 1433. Kaplan je naveden v popisu iz leta 1526, pravica njegovega imenovanja pa je bila v rokah cesarja oziroma deželnega vladarja. Höfler navaja mestno prošnjo cesarju z 11. decembra 1629 in ustanovitev kapelanije z dušno oskrbo za mesto, ki ne bi bila vključena v župnijo. Dne 13. junija 1644 je cesar pravico predlaganja kandidata prepustil tržanom. Popis, označen z letom 1667, in župnikovo poročilo iz leta 1684 pa po Höflerju pravico podelitve še pripisujeta cesarju. Leta 1526 je bila zabeležena tudi bratovščina sv. Sebastijana. [3]
Trije železni zvonovi
Župnijska predstavitev cerkev umešča na nadmorsko višino 605 metrov. Za zvonik navaja gradnjo leta 1545, za železne zvonove pa leto 1920. Najtežji zvon tehta 1340 kilogramov in ima glas CIS, srednji 1040 kilogramov z glasom E, najmanjši pa 725 kilogramov z glasom FIS. [2]
Ločeni obrambni sklop ob poti na grad
Jelka Pirkovič v strokovnem opisu Loža pojasnjuje povezavo cerkve z ulično zasnovo naselja. Od razširjene glavne ceste se proti mestni cerkvi vzpenja prečna ulica, pot pa se nadaljuje mimo stolpa proti gradu. Po njeni razlagi Valvasorjeva upodobitev iz leta 1689 kaže mestno obzidje zahodno od cerkve. Cerkev, zvonik in stolp Tabor so sestavljali poseben obrambni sklop z lastnim obzidjem. Avtorica stolp zaradi njegove velikosti in lege ob grajski poti verjetno povezuje z najstarejšim obrambnim sistemom pred nastankom mesta ter z bivališčem enega od loških ministerialov. [4]
Preoblikovanje nekdanjega stolpa
Janja Kozarka je v podpisanem zgodovinskem članku leta 2013 opisala preoblikovanje stolpa ob cerkvi. Po opustitvi tabora so ga v osemnajstem stoletju nadzidali za eno etažo, odstranili obrambne sestavine in mu uredili enotno fasado. Za stanovanjske namene so ga po tem opisu uporabljali približno do leta 1983. [5]
Avtorica opozarja tudi na krajevno ime farovž. Stolp so tako imenovali, čeprav cerkev sv. Petra ni bila župnijska cerkev in stolp ni bil pravo župnišče. Na razglednici, ki jo obravnava članek, cerkev stoji levo od stolpa, manjša Bravcova hiša pa desno. Posnetek previdno datira okoli leta 1960; zanesljivo ga umešča po letu 1951, ko je bil postavljen spomenik v mestnem središču. Ta opis dokumentira zgodovinsko razmerje stavb pred porušitvijo stolpa, ne njegove današnje ohranjenosti. [5]
Zvonik na fotografiji iz leta 2019
Doremova fotografija iz leta 2019 prikazuje belo cerkev pod gozdnatim pobočjem. Pred ladjo se dviga zvonik z zelo visoko, ozko koničasto streho. Nad zvonovno etažo je ura, umeščena v izstopajoči trikotni zaključek pod streho. Zvonovni odprtini na sprednji strani sta združeni v par, vsaka s polkrožnim vrhom. Ladja ob zvoniku ima dvokapno streho in visoki, ozki okni s šilastima zaključkoma. Na njenem zunanjem zidu je viden križ. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Petra v Ložu?
- Na vzhodnem robu Loža, na pobočju pod gradom, na naslovu Pod gradom 9. [1]
- Kdaj je bila cerkev prvič omenjena?
- Höfler prvo omembo navaja za 21. april 1428. [3]
- Iz katerega leta je zakristija?
- Register kulturne dediščine zakristijo datira v leto 1737. [1]
- Katere zvonove navaja župnijska predstavitev?
- Tri železne zvonove iz leta 1920: 1340 kilogramov z glasom CIS, 1040 kilogramov z glasom E in 725 kilogramov z glasom FIS. [2]
- Kako se je cerkev povezovala s taborom?
- Po Jelki Pirkovič so cerkev, zvonik in stolp Tabor sestavljali poseben obrambni sklop z lastnim obzidjem. [4]
- Kaj pomeni ime farovž za nekdanji stolp?
- Janja Kozarka pojasnjuje, da so stolp tako imenovali domačini, čeprav ni bil pravo župnišče. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Cerkev sv. Petra in tabor, EŠD 2327
- Župnija Stari trg — Sv. Peter v Ložu
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 150 / fizična 152
- Jelka Pirkovič — Lož, tiskane 115–118
- Janja Kozarka — 1960 Lož: Stolp, 7. november 2013
- Doremo — Cerkev sv. Petra v Ložu, fotografija 2019, CC BY-SA 4.0
Lega
Pod gradom 9. Cerkev z ostanki tabora in stolpa je na pobočju hriba na vzhodnem robu Loža.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Loška dolina
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babna Polica - Bronastodobna naselbina
starejša bronasta doba, srednja bronasta doba
Arheološko najdišče obsega okolico cerkve sv. Antona Puščavnika in kmetijske površine zahodno in južno od vasi Babna Polica.
registrirana dediščinaEŠD 29233Babna Polica - Cerkev sv. Antona Puščavnika
zadnja četrtina 16. stol., 1589
Cerkev stoji severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2319Babna Polica - Spominska plošča v NOB padlemu Antonu Avscu
tretja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna
Plošča je pritrjena na skalo ob gozdni poti južno od Županovega laza.
registrirana dediščinaEŠD 17120Babna Polica - Spominsko znamenje ustanovitvi Loškega odreda
zadnja četrtina 20. stol., 1978, druga svetovna vojna
Spomenik stoji na ovinku gozdne ceste jugovzhodno od Trobovca.
registrirana dediščinaEŠD 24748Babna Polica - Vas
druga četrtina 14. stol., 1327, 19. stol., 20. stol.
Vas leži na severnem robu kraške kotanje med Krožljekom na jugu in Tolstim vrhom na vzhodu.
registrirana dediščinaEŠD 17969Babno Polje - Arheološko najdišče Farjevka
mlajša bronasta doba, rimska doba
Gradišče je na hribu Farjevka, rimskodobni sledovi so identificirani na ledini Zakraj.
registrirana dediščinaEŠD 10901Babno Polje - Arheološko območje Grajske njive
srednji vek
Grajske njive leže severozahodno od naselja Babno polje.
registrirana dediščinaEŠD 10902Babno Polje - Arheološko območje Jurčev grič
prazgodovina
Arheološko območje Jurčev grič leži severovzhodno nad Babnim poljem.
registrirana dediščinaEŠD 10903Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja
prva polovica 16. stol., 1526 (omemba), prva četrtina 18. stol., 1721
Cerkev stoji na severni strani vaške ceste, na zahodni strani ceste proti Bukovici.
registrirana dediščinaEŠD 1605