Mali Rigelj - Cerkev sv. Uršule

Cerkev na polju zahodno od Malega Riglja

Register dediščine jo umešča ob pot na polju zahodno od vasi, v občini Dolenjske Toplice. Sedanjo cerkev datira v prvo polovico 18. stoletja in jo opredeli kot podružnično cerkev. Pred vhodom stoji zvonik, prezbiterij pa je tristrano zaključen. Vpisana je kot kulturni spomenik lokalnega pomena. [1]

Baročna arhitektura in slikano okrasje

Konservatorski opis iz leta 2018 cerkev usmeri proti vzhodu. Široko pravokotno ladjo dopolnjujeta prezbiterij na vzhodu in zvonik ob zahodni fasadi. Slednji ima visoko piramidasto streho. Posebnost zunanjščine je dekorativna poslikava prezbiterija: vogali so poudarjeni z opečno rdečimi naslikanimi vogalniki, pod vrhom pa poteka venec z rombi. Kamniti portal in okenski okviri sodijo med varovane stavbne podrobnosti. [2]

Glavni oltar, sv. Uršula in sv. Elija

Cerkev ima en sam glavni oltar, podobarski izdelek iz druge polovice 18. stoletja. Strokovni predlog ga povezuje z lokalno podobarsko delavnico, ne navede pa konkretnega mojstra. Med pripadajočo opremo strokovni predlog izrecno našteje kip sv. Uršule, sliko sv. Elije in svečnike. Ohranitev stavbne zasnove in prvotne gradbene snovi je obravnavana skupaj z ohranitvijo te opreme. Ne gre za oltarje iz bližnje cerkve Marije Pomočnice na Gorici, ki ima drugačno in obsežnejšo baročno opremo. [2]

Kaj pomenijo starejša poimenovanja v popisih

Höfler Uršulino cerkev na Malem Riglju navede med zgodovinskimi podružnicami Vavte vasi. Za leto 1753 zapiše dvojno posvetilo sv. Uršule in sv. Urbana. V virih iz 1753 in 1755/1756 se pojavi oznaka Zgornji Rigelj; navede tudi popis iz leta 1783. Pri prezbiteriju možnost gotskega izvora označi z vprašajem, cerkev pa opiše kot barokizirano. [4]

V drugem delu knjige opozori na neidentificirano Uršulino cerkev, ki jo Valvasor leta 1689 navede pri Mozlju. Kot primerljivo cerkev v okolišu omeni Mali Rigelj. Tega odprtega identifikacijskega vprašanja ni mogoče pretvoriti v zanesljivo trditev, da je bila malorigeljska cerkev prvič omenjena prav leta 1689. [4]

Kočevarsko okolje Malega Riglja

Društvo Kočevarjev staroselcev v svoji predstavitvi cerkev poveže z zgodovinsko kočevarsko vasjo ter z ohranjenimi hišami in zidanicami. Navede, da je bila na predlog novomeških konservatorjev za spomenik razglašena že leta 1992. Krajevna omemba Schrigl iz leta 1574 se nanaša na naselje, ne na dokazano gradnjo sedanje cerkve. [5]

Vino in jabolka so vaščanom pred drugo svetovno vojno pomenili dodaten zaslužek, ob kmetovanju pa so delali tudi v opekarni, ki je izdelovala cementne strešnike in cevi. Vinogradniška podoba cerkvene okolice ima tako starejše gospodarsko ozadje; ni nastala šele z današnjo turistično potjo. [5]

Pot med tremi cerkvami in zidanicami

Uradna turistična predstavitev Pot po vinski gorici Rigelj opiše kot osmico, ki povezuje Mali Rigelj, Cerovec in Gorico. Uršulino cerkev je zato mogoče vključiti v širše spoznavanje cerkvene in vinogradniške krajine. Pot se vije med zidanicami z lesenimi tablami in njihovimi imeni. [6]

Lastniki na table dodajajo znake, ki pohodnikom povedo, kakšno ponudbo imajo: simbol salame označuje domače dobrote, kozarca vino in hišice možnost prenočitve. Znaki se nanašajo na ponudbo posamezne zidanice, ne na odpiralni čas cerkve. Predstavitev poti ne določa stalnega urnika ogleda Uršuline notranjščine. [6]

Izhodišče in označevanje krožne poti

TIC Dolenjske Toplice za krožno pot navede dolžino pet kilometrov in 110 metrov višinske razlike. Izhodišče postavi ob kapelico pri naslovu Veliki Rigelj 24. Obiskovalce vodijo informativne table z rumenimi oznakami cerkve nad vinogradi; upravljalec poti je Društvo vinogradnikov Dolenjske Toplice. Na trasi sta po predstavitvi tudi dve gugalnici za krajši postanek ob razgledu. [9]

Dokumentiran pohod mimo Uršuline cerkve

Dušan Kraševec je v občinskem Vrelcu št. 199 opisal pohod domačega društva upokojencev s 33 udeleženci. Iz Dolenjskih Toplic so šli prek Dobrave in Cerovca do Plavice, nato prek Velikega Riglja na Mali Rigelj. Ob povratku so šli mimo sv. Uršule in se prek Velikega Riglja vrnili v izhodišče. Poročilo kaže, kako so povezovali kraje in cerkve v dejanskem društvenem obisku; ni današnja napoved organiziranega pohoda ali vodniški časovni načrt. [7]

Dediščina in njeni skrbniki

Župnik Dušan Kožuh v glasilu Bakh - Pot iz marca 2020 sv. Uršulo prišteje med cerkve nekdanjega kočevarskega župnijskega prostora. Ob njej našteje sv. Andreja v Kočevskih Poljanah, Marijo Pomočnico na Gorici in ostanke sv. Mihaela na Novi Gori. V zapisu izpostavi ohranjanje obnovljenih cerkva in sodelovanje z Društvom Kočevarjev staroselcev kot način varovanja večstoletnega izročila tega prostora. [8]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Uršule?

Na polju ob poti zahodno od vasi Mali Rigelj. [1]

Kaj je naslikano na fasadah prezbiterija?

Opečno rdeči vogalniki in venec z rombi. [3]

Kakšno starejše dvojno posvetilo navaja Höfler?

Za leto 1753 sv. Uršulo in sv. Urbana. [4]

Katere kraje povezuje pot v obliki osmice?

Mali Rigelj, Cerovec in Gorico. [6]

Ali objavljeni pohod pomeni današnji organizirani izlet?

Ne; gre za zgodovinsko poročilo v Vrelcu št. 199. [7]

Kdaj je bila cerkev prvič razglašena za spomenik?

Društvena predstavitev navede leto 1992. [5]