Preskoči na vsebino

spomenik lokalnega pomena

Na Logu - Cerkev sv. Volbenka

Opis

Zgodnjebaročna (iz 70. let 17. stol.) enoladijska cerkev z banjastim obokom s sosvodnicami in poudarjeno zahodno fasado z zvonikoma. Glavni oltar je z začetka 18. stol. s sliko A. Šubica (1891), stranska oltarja sta delo V. Ottla iz l. 1693.

Cerkev sv. Volbenka na Logu nad Škofjo Loko

Viri pregledani

Cerkev sv. Volbenka na Logu je romarska cerkev z dvema zvonikoma nad Poljansko dolino. Poleg zgodnjebaročne arhitekture jo zaznamujejo zlati oltarji, dokumentirana antependija Janeza Jurija Remba in slike članov rodbine Šubic.

Cerkev sv. Volbenka na Logu z dvema zvonikoma in rekonstruiranima baročnima strehama.
Cerkev sv. Volbenka na Logu. Doremo, 16. marec 2020, CC BY-SA 4.0. Celoten kader je zmanjšan in pretvorjen v WebP brez obreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Lega nad Poljansko dolino

Cerkev stoji na pomolu hriba severno nad dolinsko cesto, zahodno od Loga nad Škofjo Loko. Spada v občino Škofja Loka in je v registru vodena kot podružnična romarska cerkev. Uradni opis poudarja enotno ladjo z banjastim obokom in sosvodnicami ter pročelje z dvema zvonikoma. Zaradi te dvojice je njena silhueta izrazita tudi v pogledih iz doline. [1]

Odpustki, bratovščina in romarski shodi

Župnijski popis prvo omembo povezuje z odpustki iz leta 1413, bratovščino pa z letom 1416. Med poznejšimi sledmi našteje urbar iz leta 1501 in ostanke protiturškega tabora. Ob romarskih shodih so ob cerkvi delovale spovednice, v bližnji duhovniški hiši pa so začasno bivali duhovniki iz Poljan. [3]

Gradnja sedanje cerkve

Sedanjo stavbo Metoda Kemperl postavlja približno med letoma 1660 in 1690, posvetitev pa v leto 1701. Od leta 1693 so jo opremljali z novimi oltarnimi nastavki in slikami. Kot arhitekturni zgled navaja cerkev sv. Trojice nad Vrhniko, postavljeno med letoma 1649 in 1654. [4]

Prostor za romarje in notranjščina

Župnijski opis lope povezuje z množičnimi shodi: pod njimi so zavetje našli obiskovalci, ki niso mogli v notranjost. Polkrožni prehodi in okna razgibajo pritličje, kamniti venci pa pročelje razdelijo v tri vodoravne pasove. Pravokotno ladjo visok polkrožni slavolok povezuje z ožjim, ravno zaključenim prezbiterijem. Zvonika imata na vseh štirih straneh dvojne odprte line. [3]

Pročelje, oltarji in različni dataciji

Odlok iz leta 2007 cerkev časovno ožje uvrsti v sedemdeseta leta 17. stoletja. Lopa pred ladjo v isti ravnini povezuje oba masivna zvonika; njuni strehi sta bili prvotno čebulasti. Med opremo odlok posebej našteje veliki oltar s podobo Alojzija Šubica iz leta 1891, stranska oltarja Valentina Ottla iz leta 1693 ter kapelo s Štefanovo poslikavo iz leta 1868. [2][5]

Pri sliki v rokokojskem oltarju odlok navaja Janeza Šubica in leto 1892. Biografski leksikon njegovo Brezmadežno povezuje z letom 1882. Razlika med objavljenimi viri ostaja vidna; posameznih letnic ni smiselno nekritično združiti. [2][5]

Dve ohranjeni Rembovi deli iz leta 1694

Kemperl je ob ponovnem branju računov za leto 1694 prepoznala plačilo Janezu Juriju Rembu za dva antependija, torej poslikani prednji plošči oltarnih miz. Starejši prevod ju je imenoval zagrinjali, zato sta v pregledih ostali prezrti. Gre za temperi na lesu: Petrova meri 197 × 90 centimetrov, druga 192 × 98 centimetrov. [4]

Peter s ključi stoji v pokrajini z jezerom in nizkimi gorami. Na plošči Pavlovega oltarja pa je po atributih prepoznaven apostol Matija: v rokah ima knjigo in sekiro. Avtorica zato domneva prvotno Matijevo zavetništvo tega oltarja. Oltarni sliki, omenjeni v starih računih, obravnava kot izgubljeni; ohranjeni plošči sta druga vrsta opreme. [4]

Janez Šubic in naročilo med Prago ter Dunajem

Biografski leksikon Janezovo delo za sv. Volbenka umesti v njegovo praško obdobje leta 1881. Tam je začel naročene slike sv. Petra, sv. Marije, sv. Martina, sv. Trojice in Brezmadežne, dokončal pa jih je leta 1882 na Dunaju. Andrej Ujčič v teh delih prepoznava povezavo italijanske slikarske izobrazbe z izrazitejšim barvnim pristopom. Slikarsko naročilo tako povezuje poljansko podružnico z umetnikovim delom zunaj domače doline. [5]

Obnova streh in boj z vlago

Po župnijskem poročilu je vihar leta 1925 poškodoval eno baročno streho, leta 1926 pa sta oba zvonika dobila preprostejši piramidasti strehi. Polde Oblak je načrta za rekonstrukcijo pripravil s pomočjo Steletovih fotografij iz časa pred to spremembo. Novi strehi so na zvonika dvignili 29. julija 2006. Ločeno poročilo župnika in ključarjev opisuje zunanji prezračevalni sistem temeljev iz leta 2013 in začetek notranjega osuševanja leta 2015. [3]

Spomenik in popravek varovanega območja

Cerkev je bila leta 2007 razglašena za spomenik lokalnega pomena. Odlok jo postavlja na stavbno parcelo *30 v katastrski občini Visoko ter določa tudi okoliško vplivno območje. Oktobrski popravek je natančneje zapisal, da pri parceli 291 vanj sodi le del parcele. Prav tako je ohranil določitev samo delov parcel 290/1 in 403/1. Popravek se nanaša na prostorsko mejo, ne na novo datacijo cerkve ali drugačno pripisovanje oltarjev. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Volbenka?
Na pomolu nad Logom v občini Škofja Loka. [1]
Kdaj je bila cerkev posvečena?
Leta 1701. [4]
Kaj sta Rembova antependija?
Poslikani leseni prednji plošči oltarnih miz iz leta 1694. [4]
Kdo je naslikal glavno oltarno podobo?
Alojzij Šubic leta 1891. [2]
Kdaj so obnovili baročni strehi zvonikov?
Leta 2006. [3]
Kaj spreminja popravek odloka iz oktobra 2007?
Natančneje določa dele parcel v vplivnem območju. [6]

Lega

Cerkev stoji na pomolu hriba severno nad cesto v Poljanski dolini, zahodno od Loga nad Škofjo Loko.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Škofja Loka

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Bodovlje - Cerkev sv. Petra

    prva polovica 16. stol., zadnja četrtina 17. stol.

    Cerkev stoji v zahodnem delu vasi, na desnem bregu Poljanščice.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2519
  • Brode v Poljanski dolini - Cerkev sv. Tomaža

    prva polovica 15. stol., prva polovica 16. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji na pobočju nad cesto južno od vasi Brode.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2521
  • Bukovica pri Železnikih - Cerkev sv. Florijana

    pozni srednji vek

    Cerkev stoji na severni strani ceste sredi Bukovice.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2244
  • Bukovščica - Cerkev sv. Klemena

    visoki srednji vek, pozni srednji vek

    Cerkev stoji ob križišču cest sredi vasi.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1685
  • Crngrob - Cerkev Marijinega oznanjenja

    13. stol., prva četrtina 14. stol., druga polovica 15. stol., prva četrtina 16. stol., 1521-1524, 17. stol., 19. stol.

    Cerkev stoji v pobočju nad potjo, na razgledni legi zahodnega roba nad Sorškim poljem v vasi Crngrob.

    spomenik državnega pomenaEŠD 72
  • Crngrob - Rdeče znamenje v Smrečju

    prva četrtina 16. stol.

    Znamenje stoji ob poti v gozdu južno od Crngroba.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 8751
  • Gabrška Gora - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

    visoki srednji vek, 13. stol., 18. stol., druga polovica 20. stol.

    Cerkev stoji na strmem travnatem jugozahodnem pobočju Gabrške gore.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2148
  • Godešič - Cerkev sv. Nikolaja

    visoki srednji vek, zadnja četrtina 14. stol., tretja četrtina 19. stol., 1852

    Z obzidjem obdana cerkev stoji ob razpotju v zahodnem, starem delu vasi.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 2219
  • Gosteče - Cerkev sv. Andreja

    14. stol., prva četrtina 15. stol., 1405, druga polovica 15. stol., prva četrtina 16. stol., 1515, zadnja četrtina 17. stol., 1699

    Cerkev stoji na robu vasi Gosteče, na jugovzhodnem delu, ob potoku in na robu gozda.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 155

Vsa dediščina v občini Škofja Loka