registrirana dediščina
Nemški Rovt - Cerkev sv. Ahaca
Opis
V osnovi še srednjeveška cerkev s konca 15. stol., večkrat prezidana in barokizirana. Na zahodu je zvonik z baročno čebulasto streho. V notranjščini je banjasto obokana. Ima dva zlata oltarja iz 17. stol. in gotski relief Srečanje Joahima in Ane pri zlatih vratih iz okoli leta 1525.
Cerkev sv. Ahaca v Nemškem Rovtu: gotski relief in obnovljeni oltarji
Viri pregledani
V središču Nemškega Rovta stoji srednjeveška cerkev z baročno preoblikovano zunanjščino. Njeno opremo zaznamujeta poznogotski relief in zlata oltarja, novejšo zgodovino pa vrsta dokumentiranih obnov.

Cerkev v središču Nemškega Rovta
Cerkev sv. Ahaca stoji na nizki vzpetini v središču Nemškega Rovta v Bohinju. Obdaja jo obzidje. Register njeno srednjeveško jedro datira v zadnjo četrtino petnajstega stoletja, poznejši videz pa povezuje z večkratnimi prezidavami v baroku. Zahodno stran poudarja zvonik s čebulasto baročno streho. Notranjščina je banjasto obokana; obok ima obliko podaljšanega polkrožnega loka. [1][3]
Vodnik po Emini romarski poti opozarja na ostanke srednjeveške freske sv. Krištofa na južni zunanji steni prezbiterija, torej oltarnega dela cerkve. Med opremo posebej omenja tudi grb briksenskih škofov in kelih iz leta 1535. Gre za podatke vodnika, ki cerkev vključuje med postaje romarske poti. [1][3]
Stranski oltar, posvečen leta 1492
Janez Höfler v historični topografiji navaja, da je leta 1492 koprski škof Jakob Valaresso, obenem generalni vikar oglejskega patriarha, posvetil stranski oltar v čast sv. Florijana in sv. Sebastijana. Za posvetitev je imel dovoljenje stolnega prošta Petra Knauerja. Höfler se pri tem sklicuje na vizitacijska zapisa iz let 1654 in 1668 ter cerkev označuje kot barokizirano. [3][4]
Romarski vodnik leto 1492 podaja kot posvetitev cerkve. Höflerjev natančnejši zapis govori o stranskem oltarju, zato iste letnice ne uporabljamo kot nesporno leto posvetitve celotne stavbe. [3][4]
Zlata oltarja in poznogotski relief
Register izrecno našteva dva zlata oltarja iz sedemnajstega stoletja in gotski relief Srečanje Joahima in Ane pri zlatih vratih, ki ga datira okoli leta 1525. Relief je starejši od baročnih oltarjev. Vodnik po Emini romarski poti ga opisuje kot poznogotsko delo, vstavljeno v zlati oltar iz sedemnajstega stoletja. [1][3][5]
Vodnik isto delo razlaga kot srečanje Eme in Viljema pri zlatih vratih in navaja domače poimenovanje »sv. Hema«. Veronika Pflaum je leta 2016 v reviji Kronika ljudsko razlago natančneje predstavila kot snidenje Heme Krške z možem Viljemom II. na Baškem sedlu po njegovi domnevni vrnitvi z romanja v Rim. Nasproti temu postavlja strokovno razlago srečanja Joahima in Ane pri jeruzalemskih Zlatih vratih, ki jo podpirata Emilijan Cevc in Jakob Klemenčič. Različnih poimenovanj ne spreminjamo v dokaz, da relief prikazuje zgodovinski portret grofice Eme. [1][3][5]
Pflaumova opozori še na književni odmev tega konkretnega cerkvenega reliefa. Janez Jalen je leta 1938 v povesti Cvetkóva Cilka opisal leseno tablo na oltarju v Nemškem Rovtu. Skozi besede Cilkine tete Jere je upodobitev razložil kot Hemino slovo od moža na vrhu Bače pred njegovim odhodom v južne kraje. Povest tako ohranja drugo različico pripovedi o isti oltarni podobi, vezano na odhod, medtem ko ljudska razlaga snidenja govori o vrnitvi. [1][3][5]
Prenove zvonika, strehe in zunanjščine
Tomaž Medja je v podpisanem poročilu, objavljenem 24. junija 2013 na portalu MojaObčina, povzel obnovitvena dela pred blagoslovom oltarjev. Leta 1992 so v celoti obnovili zvonik. Leta 1998 je cerkev dobila električno zvonjenje, leta 2001 novo ostrešje in opečno kritino. V letih 2002 in 2003 sta sledili obnova fasade ter vgradnja novih oken. [2]
Medja obnovo zvonika povezuje s praznovanjem petstoletnice posvetitve leta 1992. Njegov zapis tako dokumentira tudi takratno obeleževanje obletnice, ne razrešuje pa razlike med posvetitvijo oltarja in cerkve v starejših virih. [2]
Blagoslov obnovljenih oltarjev in novih klopi
Slovesnost leta 2013 je sledila obnovi vseh treh oltarjev: glavni je bil dokončan po dveh letih dela, oba stranska pa sta bila obnovljena že prej. Restavriranje je izvedel Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije; poročilo kot restavratorja oltarjev imenuje mag. Vlada Frasa Zavrla. Nove klopi so nadomestile stare stole, ki so jih v cerkev nekoč prinesli iz stare kinodvorane. [2]
Mašo z blagoslovom obnovljenih oltarjev in klopi je vodil ljubljanski nadškof Anton Stres. Somaševala sta domači župnik Janez Burja in domačin Janez Šilar, tedaj župnik v Borovnici. Dogodek je potekal ob Ahacovi nedelji, ki jo Medja opisuje kot tradicionalno priložnost za mašo v podružnični cerkvi. [2]
Pripravo obnove je po poročilu vodil oziroma podpiral ključar Franc Pfeifer. Pri financiranju oltarskega projekta so sodelovali država, Občina Bohinj in župnija Bohinjska Bistrica. Agrarna skupnost Nemški Rovt je prispevala znaten del denarja za nove klopi, vaščani pa so pred slovesnostjo pripravili cerkev in njeno okolico. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Ahaca?
- Na nizki vzpetini v središču Nemškega Rovta v Bohinju, znotraj obzidja. [1]
- Kakšen je značilni zvonik?
- Na zahodni strani cerkve stoji baročni zvonik s čebulasto streho. [1]
- Kateri relief navaja register?
- Srečanje Joahima in Ane pri zlatih vratih, gotski relief okoli leta 1525. [1]
- Kje vodnik omenja fresko sv. Krištofa?
- Na južni zunanji steni prezbiterija, kjer opisuje ostanke srednjeveške poslikave. [3]
- Kaj je bilo blagoslovljeno leta 2013?
- Vsi trije obnovljeni oltarji in nove klopi; slovesnost je vodil nadškof Anton Stres. [2]
- Kaj je bilo leta 1492 posvečeno po Höflerju?
- Stranski oltar v čast sv. Florijana in sv. Sebastijana, ki ga je posvetil Jakob Valaresso. [4]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Nemški Rovt – Cerkev sv. Ahaca, EŠD1645
- Tomaž Medja: Nadškof Anton Stres blagoslovil obnovljene oltarje in nove klopi, 24.6.2013
- Vodnik po Emini romarski poti, Nemški Rovt, tiskana167/fizična169
- Janez Höfler: Historična topografija cerkva na Kranjskem, tiskana52/fizična54
- Veronika Pflaum: »Plavž svete Heme«, Kronika64/3 (2016),451–462, posebej460
Lega
Cerkev stoji znotraj obzidja na nizki vzpetini sredi vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Bohinj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete
pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 1738
Cerkev stoji južno izven vasi Bitnje, na ježi nad levim bregom Save in je s svojo postavitvijo dominanta v prostoru.
registrirana dediščinaEŠD 17Bitnje v Bohinju - Kapelica sredi vasi
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti skozi vas, jugozahodno ob cestnem križišču.
registrirana dediščinaEŠD 28119Bohinjska Bistrica - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 19. stol., 1884
V severovzhodnem delu Bohinjske Bistrice, vzhodno od glavne ceste in sredi pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 1643Bohinjska Bistrica - Freska na hiši Mencingerjeva 20
18. stol., 19. stol.
Mencingerjeva ulica 20. Freska je naslikana na severni fasadi hiše, med oknoma v prvem nadstropju.
registrirana dediščinaEŠD 11177Bohinjska Bistrica - Kapelica na Vodnikovi cesti
19. stol., 20. stol., 1990
Kapelica stoji na Vodnikovi cesti, južno od kulturnega doma Jožeta Ažmana.
registrirana dediščinaEŠD 11183Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Mencingerjeva 8
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Mencingerjeva 8, v križišču sredi vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11182Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Vodnikova 20
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Vodnikova cesta 20, v križišču Vodnikove ceste in Grajske ulice, v južnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11184Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Zoisova 6
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Zoisova ulica 6, na levem bregu Bohinjske Bistrice.
registrirana dediščinaEŠD 11185Bohinjska Bistrica - Kapelica v križišču Vodnikove in Gabrške
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v križišču Vodnikove ceste in Gabrške ulice, v jugovzhodnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11186