Nova Štifta - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti v občini Sodražica je romarska sakralna stavba, postavljena na Brinovem vrhu nad Ribniškim poljem ob vzhodnem vznožju Travne gore.

Gre za cerkev centralnega tlorisa z zunanjim arkadnim obhodom. Gradili so jo med letoma 1641 in 1671. Sestavljata jo osmerokotna ladja in manjši prezbiterij kvadratnega tlorisa s porezanimi vogali. Pročelje obdaja pokrit arkadni hodnik, v notranjosti pa se dviga 27 metrov visoka kupola, nad katero stoji zvonik z baročno kapo. Cerkev je zasnoval neznani arhitekt. Po mnenju umetnostnih zgodovinarjev je verjetno nastala po zgledu renesančne cerkve Okronane Matere Božje v Lodiju pri Milanu, stavba pa je bila tudi vzor več poznejšim sakralnim gradnjam na Slovenskem.

Posebnost cerkve je bogata oprema iz 17. stoletja, med katero izstopajo zlati oltarji in prižnica. Vsi oltarji so leseni, barvani, pozlačeni in posrebreni. Glavni oltar je posvečen Marijinemu vnebovzetju, stranska pa sveti Ani in Karmeljski Materi Božji. V prezbiteriju so nameščene tudi številne votivne podobe, ki pričajo o romarskem značaju kraja.

Leta 1780 so ob cerkvi dozidali svete stopnice. Te vodijo do oltarja s podobo Kristusovega križanja. Poslikal jih je A. Postl, v cerkvi pa se omenjajo tudi freske Antona Postla in njegovega sina Andreja. Na stenah ob stopnicah so prizori Kristusovega trpljenja.

Pred cerkvijo stojijo markantne lipe. Ob njej je začel leta 1914 delovati tudi frančiškanski samostan. Stavbo je leta 1925 prizadel požar, po katerem je bila popolnoma obnovljena. Današnje orgle so v cerkev prišle leta 1904; imajo dva manuala, 14 registrov in 888 piščali, kor pa izvira iz 19. stoletja.

S cerkvijo je povezano tudi ustno izročilo o Marijinem prikazanju na tem kraju. Po njem naj bi se lokacija prvotno imenovala Brinov grič, na istem mestu pa naj bi že leta 1483 stala kapelica, ob kateri je domnevno živel puščavnik.