registrirana dediščina
Petrinci - Cerkev Marije Snežne
Opis
K srednjeveško zasnovani kapeli (prezbiterij) prizidana pravokotna ladja in zvonik z baročno streho (18. stol.) Bogata oprema. Oltarja in križev pot delo Carla Goetzla (1895). Nagrobni spomeniki (19. stol.).
Cerkev Marije Snežne v Petrincih: Gora pri Sodražici, zgodovina in oprema
Viri pregledani
Cerkev Marije Snežne na Gori stoji v Gornjih Petrincih v občini Sodražica.

Srednjeveški prezbiterij in poznejša ladja
Register kulturne dediščine cerkev s pokopališčem umešča v Gornje Petrince. Kot drugo ime navaja župnijsko cerkev Marije Snežne na Gori pri Sodražici. Srednjeveško zasnovana kapela je postala prezbiterij; ob njej sta bila v osemnajstem stoletju prizidana pravokotna ladja in zvonik z baročno streho. Register med opremo posebej navaja oltarja in križev pot, ki jih pripisuje Carlu Goetzlu ter letu 1895, ob cerkvi pa nagrobne spomenike iz devetnajstega stoletja. [1]
Stara poimenovanja in cerkvena oskrba
Janez Höfler v zgodovinski topografiji cerkev na Gori povezuje z imeni Matere božje, Marije Snežne in Svetega Duha. Pri Valvasorju iz leta 1689 ter vizitaciji iz leta 1741 navaja skupno posvetitev Svetemu Duhu, Materi božji in svetemu Ožbaltu. V popisu iz leta 1731 je zapisana kot am Berg ob Sigmaritz. Vizitacija iz leta 1753 jo postavlja v oskrbo vikarja v Loškem Potoku. Höfler lokalijo datira v leto 1790, ustanovitev župnije pa v leto 1909. [3]
Gora v poročilu iz leta 1822
Blaž Otrin je v Kroniki leta 2018 objavil prevod topografsko-zgodovinskega opisa sodraškega vikariata iz leta 1822. Poročilo ustanovitev ekspoziture na Gori postavlja v leto 1791. Nastavitev kurata utemeljuje z dobro uro in pol dolgo potjo iz Sodražice: strma in kamnita pot je bila pozimi ob snežnih metežih ter velikih zametih posebno težavna. K cerkvi so tedaj sodili Janeži, Petrinci, Kračali, Betonovo in Kržeti; zapis navaja več kot štiristo duš. [4]
Tedanja cerkev je imela dva oltarja in dva srednje velika zvonova. Iz Sodražice so prihajali na tri procesije: v prošnjem tednu, v nedeljo po svetem Rešnjem telesu in v nedeljo po prazniku Marije Snežne. Ob božiču so prišli, kadar na Gori ni bilo kurata. Zapis izrecno omenja tudi pokopališče. [4]
Med kurati poročilo najprej našteva Franca Šaunika v letih 1791–1792 in Jožefa Brunerja v letih 1792–1795. Jurij Štimic je služboval v letih 1795–1800 ter znova od 1801 do 1812; Jurij Zbačnik je naveden od leta 1813. [4]
Notranjščina, zvonovi in novejši status
Župnijska predstavitev opisuje vzhodni gotski prezbiterij z zakristijo ob desni strani, ladjo dolžine 9,50 metra, širine 6,60 metra in višine 5,50 metra ter skoraj tridesetmetrski zahodni zvonik. Pevski kor je ob notranji zahodni steni. Od leta 1998 streho pokriva bakrena pločevina. [2]
Lesena marmorirana oltarja sta posvečena Mariji Snežni in svetemu Jožefu; na slednjem je slika Jožefove smrti. Župnijski opis križev pot pripisuje Karlu Gotzlu in letu 1850. Ob nekdanjem desnem oltarju sta krstni kamen in misijonski križ, pod korom pa spovednica. V niši je kip svetega Alojzija. Nad krstnim kamnom sta spominska plošča o krstu Magdalene Gornik in njena slika. [2]
Župnija našteva tri zvonove: mali bronasti iz Ljubljane iz leta 1798 tehta 350 kilogramov, srednji bronasti iz Žalca iz leta 1998 tehta 614 kilogramov, veliki železni z Jesenic iz leta 1922 pa 855 kilogramov. Elektrificirani so bili leta 1997. Po župnijski predstavitvi je bila Gora samostojna župnija od leta 1908 do leta 2020, odtlej pa podružnica Sodražice. [2]
Različne datacije v virih
Križev pot: register navaja leto 1895, župnija 1850. Ustanovitev župnije Höfler datira v leto 1909, župnijska predstavitev v leto 1908. Navedbe ostajajo ločeno pripisane. [1][2][3]
Pogled na cerkev nad vasjo avgusta 2011
Fotografija Janeza Jelena z dne 10. avgusta 2011 kaže cerkev nad zelenim pobočjem in hišami Petrincev. Bela stavba je v zgornjem desnem delu pogleda, ob robu drevja. Nad zvonikom se dviga temna streha z več zaporednimi zožitvami in zaobljenimi razširitvami, zaključena z drobnim kovinskim vrhom. Na dveh vidnih straneh zidanega zvonika sta visoki temni odprtini. [5]
Bela stavba pred zvonikom ima rdeče kriti poševni strešini. V njenem pročelju se razločijo manjše pravokotne odprtine; spodnji del zakrivajo grmi in drevesa. Med cerkvijo ter hišami so travniki in sadno drevje. V levem ospredju je rumena tabla z napisom Petrinci, pred njo pa cesta zavije čez spodnji del kadra. Oddaljeni pogled dokumentira lego cerkve nad vasjo leta 2011, ne njene notranje opreme. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Marije Snežne?
- V Gornjih Petrincih, ob pokopališču; poznana je tudi kot cerkev na Gori pri Sodražici. [1]
- Kateri del cerkve ima srednjeveško zasnovo?
- Prezbiterij, ki je bil prvotno kapela. [1]
- Komu sta posvečena opisana oltarja?
- Mariji Snežni in svetemu Jožefu. [2]
- Kdaj so elektrificirali zvonove?
- Po župnijski predstavitvi leta 1997. [2]
- Katere vasi je cerkev oskrbovala po poročilu iz leta 1822?
- Janeže, Petrince, Kračale, Betonovo in Kržete. [4]
- Kaj kaže fotografija iz leta 2011?
- Oddaljeni pogled na belo cerkev z baročnim zvonikom nad pobočjem, hišami in drevjem Petrincev. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Petrinci – Cerkev Marije Snežne, EŠD 1813
- Župnija Sodražica: Podružnica na Gori, predstavitev 1203, preverjeno 11. oktobra 2026
- Janez Höfler: zgodovinska topografija Kranjske, tiskana stran 163, odstavek 14
- Blaž Otrin: topografsko-zgodovinski opis iz leta 1822, Kronika 66 (2018), str. 571–572
- Janez Jelen: Petrinci s cerkvijo na Gori, 10. avgust 2011, CC BY 3.0
Lega
Cerkev s pokopališčem stoji v Gornjih Petrincih.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Sodražica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Globel - Cerkev sv. Družine
prva četrtina 20. stol., 1908, zadnja četrtina 20. stol., 1995
Cerkev stoji vzhodno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2278Globel - Kapelica Brezmadežne Device Marije v Dolenji Globeli
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji zahodno od hiše Globel 5.
registrirana dediščinaEŠD 23084Janeži - Kapela Marije Snežne
prva četrtina 20. stol.
Kapela stoji severno od vasi, ob stari poti iz Sodražice.
registrirana dediščinaEŠD 22407Nova Štifta - Cerkev Marijinega vnebovzetja
sredina 17. stol., 1641-1671, zadnja četrtina 18. stol., 1780
Cerkev stoji na obronkih Velike gore, jugovzhodno nad vasjo Nova Štifta. Poudarjena je z markantnimi lipami pred župniščem.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 490Nova Štifta - Kapela sv. Jožefa
19. stol.
Kapela stoji na pobočju vzhodno od romarske cerkve Marijinega vnebovzetja.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2842Sodražica - Cerkev sv. Marije Magdalene
sredina 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1836, druga četrtina 20. stol., 1928
Cerkev stoji v jugovzhodnem delu naselja Sodražica.
registrirana dediščinaEŠD 2276Sodražica - Cerkev Žalostne Matere božje na Strmci
druga četrtina 19. stol., 1836, 1842-1848, 20. stol.
Cerkev se nahaja na hribu Strmca, vzhodno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 2279Zamostec - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1893
Kapelica stoji pri hiši Zamostec 24.
registrirana dediščinaEŠD 22409Zapotok pri Ribnici - Cerkev sv. Marka
srednji vek, druga polovica 18. stol., 1778, 19. stol.
Cerkev sv. Marka stoji severno nad naseljem.
registrirana dediščinaEŠD 2277