Sodražica - Cerkev sv. Marije Magdalene

Stavbni sestav in prezidave

Register kulturne dediščine cerkev umešča v jugovzhodni del Sodražice. Stavbo sestavljajo ladja pravokotnega tlorisa, prečna ladja in nižji prezbiterij. Zvonik je vključen v zahodno fasado. Registrski opis začetek cerkve postavlja na mesto nekdanje kapelice svetega Nikolaja in v sredino osemnajstega stoletja. Med poznejšimi posegi posebej navaja prenovo leta 1836 ter prezidavo in povečanje leta 1928. Oltar iz istega leta pripisuje I. Vurniku. [1]

Od starega zavetnika do župnije

Janez Höfler v zgodovinski topografiji za popis iz leta 1581 navaja svetega Nikolaja, pri Valvasorju pa stranski oltar z istim zavetnikom. Baročna cerkev je bila po njegovih podatkih blagoslovljena 18. oktobra 1745. Leta 1795 jo je prizadel požar. Delno povečavo postavlja v leto 1863; med letoma 1927 in 1928 je bila podaljšana in razširjena, posvečena pa 2. septembra 1928. [2]

Vikariat je bil v patronatu ribniške graščine ustanovljen 1. septembra 1753. Samostojno župnijo Höfler datira v leto 1862. Pri kraju navaja zapis Stoidrasicz iz listine z dne 7. aprila 1220. Ta krajevna omemba ni datum gradnje cerkve. [2]

Oprema in dogodki v opisu iz leta 1822

Blaž Otrin je leta 2018 objavil prevod topografsko-zgodovinskega opisa sodraškega vikariata iz leta 1822. Zapis ocenjuje gradnjo cerkve približno v leto 1750 in glavni oltar datira v leto 1752. Okoli leta 1773 naj bi zaradi prostorske stiske prizidali dve stranski kapeli. Ustanovitev vikariata ta opis postavlja v november 1753. [3]

Popis našteva pet oltarjev: svete Marije Magdalene, svete Margarete Kortoni, svetega Andreja, svetega Luka in svetega Miklavža. Omenja visoke oboke, orgle, ki jih je leta 1803 postavil Martin Muhovič, ter dva zvonova iz leta 1796; manjši je bil počen. To je popis tedanje opreme. [3]

Poročilo o požaru leta 1795 navaja, da je zgorela streha zvonika, notranjost pa je bila obvarovana. Ob dogodku leta 1813, ko sta se v cerkvi stepla fanta, je dekan Bonaventura Huml začasno prepovedal bogoslužje. Štirinajst dni je potekalo v Novi Štifti, nato je cerkev znova posvetil po dovoljenju ordinarija Antona Kavčiča. [3]

V istem opisu so nagrobni kamni Janeza Kalina z letnico 1772, Janeza Lesarja iz leta 1777 in dobrotnika Luke Lesarja, pri katerem je bila berljiva letnica 1772. Gre za dokumentacijo cerkvene notranjščine leta 1822. [3]

Vurnikov oltar in barvna okna

Občinska predstavitev glavni marmornat oltar iz leta 1928 povezuje z načrti arhitekta Ivana Vurnika. Nad njim je slika Marije Magdalene, ki jo pripisuje Pavlu Kühnlu in letu 1854. Stranski oltar na strani, v viru imenovani ženska, je od leta 1851 posvečen Mariji Brezmadežni. Na nasprotni strani je oltar Srca Jezusovega; njegovo opisano podobo vir datira v leto 1993. [4]

Barvni okni v prezbiteriju sta izdelani po načrtih Staneta Kregarja in upodabljata sveto Marijo Goretti ter svetega Stanislava Kostko. Druga barvna okna v cerkvi so delo Tomaža Perka. Predstavitev omenja tudi rezbarska dela domačina Draga Koširja in mehanske orgle s tremi manuali. Po istem občinskem zapisu so zaradi novih orgel leta 2005 baročni instrument umaknili iz župnijske cerkve ter ga namenili cerkvi svetega Marka v Zapotoku. [4]

Preureditev prezbiterija in obnova notranjščine

Župnijska predstavitev navaja dolžino cerkve 37,4 metra, širino 16,1 metra, višino prezbiterija devet metrov in višino oboka trinajst metrov. Leta 1972 je bil prezbiterij preurejen po načrtih arhitekta Valentinčiča: iz nekdanje obhajilne mize so uredili oltar, ob katerem duhovnik mašuje obrnjen proti ljudstvu. [6]

Leta 2015 so po istem poročilu temeljito obnovili notranjščino. Posegi so zajeli ogrevanje, električno napeljavo in druge inštalacije, napeljavo vode, klopi ter stranska vrata. Obnovili so tudi manjše pohištvo in dopolnili inventar. Župnija navaja, da so sredstva zbirali z rednimi nabirkami in posebnimi darovi vernikov, sodelovala pa je tudi Občina Sodražica s subvencijo. [6]

Pogled na pročelje julija 2018

Doremov posnetek z dne 7. julija 2018 kaže cerkev med sosednjima stavbama ob ulici. Vhod ima lesena vrata, nad njimi pravokoten kamnit okvir in okroglo odprtino pod temno ukrivljeno obrobo. Pročelje členijo navpični pasovi in vodoravni venec; nad osrednjim delom sta poševno oblikovana zaključka. [5]

Na višjem zidanem delu zvonika je velika polkrožno zaključena odprtina s temnimi polkni in okrasno ograjo. Nižje sta ozki navpični odprtini, omet pa ima vidne temnejše lise. Koničasta streha nosi številčnico ure; nad njo je odprt izrez, na vrhu pa kovinski zaključek s petelinom. Na desni se za pročeljem vidi kovinsko krita streha. Listnato drevo zakriva del leve strani, čez pogled potekajo žice. Fotografija dokumentira zunanjščino leta 2018. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Marije Magdalene?

V jugovzhodnem delu Sodražice. [1]

Kdaj je bila povečana in posvečena?

Po Höflerju je bila podaljšana in razširjena v letih 1927–1928 ter posvečena 2. septembra 1928. [2]

Kdo je načrtoval glavni marmornat oltar?

Arhitekt Ivan Vurnik, leta 1928. [4]

Kaj upodabljata Kregarjevi okni v prezbiteriju?

Sveto Marijo Goretti in svetega Stanislava Kostko. [4]

Katera oltarna oprema je navedena v opisu iz leta 1822?

Pet oltarjev: Marije Magdalene, Margarete Kortoni, Andreja, Luka in Miklavža. [3]

Kaj kaže zunanja fotografija iz leta 2018?

Vhodno pročelje, zvonik z uro in petelinom ter del strehe za pročeljem. [5]