Petkovec - Cerkev sv. Hieronima

Srednjeveška zasnova in baročna prezidava

Cerkev sv. Hieronima stoji na hribu sredi razloženega naselja Petkovec v občini Logatec. Obdaja jo nizko obzidje. Register kulturne dediščine njeno zasnovo opredeljuje kot srednjeveško in navaja omembo iz leta 1526. Sredi osemnajstega stoletja je bila močno prezidana. Pravokotni ladji je pridružen ožji prezbiterij, zaključen s tremi stranicami; na zahodu ladje stoji prizidani zvonik. [1][3]

Med notranjo opremo register posebej navaja kamniti tlak in več kipov iz druge polovice osemnajstega stoletja. Zvon datira v leto 1757. Občina Logatec je v pregledu pomoči pri obnovah iz leta 2014 med prijavljenimi deli v obdobju 2010–2014 navedla restavratorsko-konservatorsko obnovo glavnega in stranskih oltarjev prav te cerkve. Seznam vključuje dela, ki so bila večinoma že izvedena ali pa načrtovana še za leto 2014. [1][3]

Štirinajst slik križevega pota

Restavratorka Manica Juvan je v publikaciji Varstvo spomenikov, poročila 52, izdani leta 2017, predstavila posege na vseh štirinajstih slikah križevega pota v cerkvi sv. Hieronima. Slike na platnu merijo 49 krat 38,5 centimetra. Podatkov o času nastanka in avtorstvu ni pridobila. Kot najverjetnejšo možnost je navedla avtorja iz Layerjeve delavnice, medtem ko je trinajsto postajo pripisala drugemu avtorju kot preostale. [2]

Leseni podokvirji niso bili prvotni. Pred posegom so bili konstrukcijsko nestabilni, črvojedi, prašni in brez zagozd v vogalih. Prvotna lanena platna so bila redko tkana, tanka in močno poškodovana. Četrta in peta postaja sta bili izdelani iz dveh kosov platna, navpično sešitih levo od sredine. Na nobeni sliki restavratorka ni našla vidnega napisa. [2]

Poškodovana platna in stare preslikave

Na drugi, četrti, sedmi, deseti, enajsti in štirinajsti postaji je bil spodnji rob skoraj povsem pretrgan. Manjkali so pasovi platna, široki približno štiri do deset centimetrov. Na sredini druge postaje je manjkalo še približno petnajst krat sedem centimetrov prvotnega platna. Večina slik je bila pri starejših posegih podlepljena z novim platnom in sintetičnim vezivom, ponekod tudi utrjena z riževim papirjem. [2]

Skoraj vse slike so imele debele lokalne nanose sintetičnega kita in preslikav. Kit je bil naguban, odstopal je od podlage in ni bil izravnan s prvotno poslikavo. Retuše so potemnele. Pregled pod ultravijolično svetlobo je pokazal razlike med prvotno poslikavo in poznejšimi nanosi. Po površini je bil neenakomerno razporejen močno potemneli lak, prekrit z umazanijo in prahom; na nekaterih postajah se je pojavila sivkasta koprena. [2]

Ločevanje plasti in popravljanje nosilca

Odstranjevanje starega podlepljenega platna je bilo zahtevno zaradi močno sprijetega veziva. Na nekaterih slikah so morali lice predhodno utrditi z voščeno-smolno maso in riževim papirjem. Po ločitvi platen so hrbtišča mehansko čistili s skalpelom in odstranjevali stari sintetični kit. Poškodovane in preluknjane dele so dodatno utrdili z riževim papirjem. [2]

Poskusi so pokazali, da je bil za postopno odstranjevanje porumenelega laka najprimernejši alkohol. Po odstranitvi laka so nečistoče čistili z blago vodno raztopino amonijaka, ponekod z dodatkom acetona in alkohola. Stare preslikave in kit so odstranjevali mehansko. Zaradi valovitosti in razpok so slike ravnali na podtlačni mizi, večje manjkajoče dele pa nadomestili z vstavki novega grundiranega platna. [2]

Novi podokvirji in obnovljena poslikava

Slike so podlepljali z novim platnom z voščeno-smolno maso. Poškodbe so kitali s klejno-krednim grundom, kit pa zaradi poroznosti izolirali s šelakom. Platna so napeli na nove podokvirje in ročno lakirali z damar lakom. Retušo in delno rekonstrukcijo so izvedli v oljni tehniki: prve barvne plasti so dopolnili s črtkanjem in lazurami. [2]

Na mestih vstavljenega novega platna so poslikavo rekonstruirali. Po retuši je sledil nanos damar saten laka. Poročilo na naslednji strani prikazuje poškodbe pred posegi, vstavek novega platna ter deseto postajo po obnovi. Fotografije spremljajo opis prav teh slik na Petkovcu in omogočajo primerjavo poškodovane ter obnovljene barvne površine. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Hieronima?

Na hribu sredi razloženega naselja Petkovec v občini Logatec, obdana z nizkim obzidjem. [1]

Katero zgodnjo omembo navaja register?

Navaja omembo iz leta 1526 ter srednjeveško zasnovo stavbe. [1]

Kdaj je bila cerkev močno prezidana?

Po registrskem opisu sredi osemnajstega stoletja. [1]

Katere starejše dele opreme omenja register?

Kamniti tlak, več kipov iz druge polovice osemnajstega stoletja in zvon iz leta 1757. [1]

Koliko slik sestavlja opisani križev pot?

Štirinajst slik na platnu, velikih 49 krat 38,5 centimetra. [2]

Ali je avtorstvo križevega pota zanesljivo določeno?

Ne. Manica Juvan kot najverjetnejšo možnost navaja avtorja iz Layerjeve delavnice; trinajsta postaja je po njenem opisu delo drugega avtorja. [2]