registrirana dediščina
Rovte pri Logatcu - Cerkev sv. Mihaela
Opis
Cerkev s starejšo zasnovo, omenjena 1526, je bila močneje prezidana po 1733. Ima zahodni zvonik z biforami in baročno streho. Notranjost cerkve je baročno oblikovana, bogata notranja oprema, slike S. Ogrin, vitraži S. Kregar. Ob njej pokopališče.
Cerkev sv. Mihaela v Rovtah: Ogrinova slika, Kregarjevi vitraži in marmornati oltar
Viri pregledani
Cerkev sv. Mihaela na pokopališču v središču Rovt združuje baročno zasnovo in opremo iz več poznejših obdobij.

Baročna cerkev v jedru Rovt
Cerkev sv. Mihaela stoji na pokopališču v jedru naselja Rovte pri Logatcu. Register kulturne dediščine navaja starejšo zasnovo, zahodni zvonik z dvojnimi okenskimi odprtinami in baročno streho ter baročno oblikovano notranjost. Med opremo posebej izpostavlja slike Simona Ogrina in vitraže Staneta Kregarja. [1][2]
Župnijska predstavitev cerkev umešča na nadmorsko višino sedemsto metrov. Podaja tudi podatek, da je leta 1908 stala sredi pokopališkega obzidja, ki so ga tega leta porušili. Ne opisuje le cerkve, temveč celotno župnijo; tukaj uporabljeni podatki o notranjosti pripadajo njenemu poimensko označenemu razdelku o sv. Mihaelu. [1][2]
Starejša zasnova in letnica na tramu
Prva omemba cerkve je po registru in župnijski predstavitvi iz leta 1526. Rovte so pripadale pražupniji Vrhnika. Župnijska predstavitev navaja ustanovitev vikariata 2. julija 1694 in ustanovitev samostojne župnije leta 1862. To so podatki o organizaciji župnije, ne datacije ohranjenega zvonika ali oltarjev. [1][2]
Na tramu je po župnijskem zapisu letnica 1733. Predstavitev jo najprej poveže z gradnjo sedanje cerkve, v posebnem cerkvenem razdelku pa previdneje z verjetno barokizacijo. Register opisuje močnejšo prezidavo po letu 1733. Različni formulaciji ostajata pripisani viroma. [1][2]
Župnijski PDF navaja posvetitev 13. avgusta 1733 in kamnito ploščo v prezbiteriju, ki spominja nanjo. Imena stavbenika ne podaja. Zvonik je prizidan na zahodni strani cerkve. [1][2]
Mihaelov oltar in Ogrinova slika
V župnijski predstavitvi so navedeni trije oltarji. Glavni je posvečen nadangelu Mihaelu, stranska Brezmadežni in sv. Lovrencu. Glavni oltar iz kamna in marmorja je leta 1911 izdelal ljubljanski kamnosek Ignacij Čamernik. Stranska oltarja sta v istem viru datirana v leto 1912 in opisana kot baročna. [2]
Za glavnim oltarjem je slika Simona Ogrina iz Vrhnike iz leta 1914. Predstavlja boj nadangela Mihaela z zavrženimi angeli. Ob oltarju župnijski opis našteje kipe sv. Avguština, sv. Martina ter sv. Petra in Pavla. Križev pot pripiše slikarju Modrijanu iz Rovt in navede letnico 1858. [2]
Orgle, vitraži, prižnica in krstni kamen
Mehanske orgle so po župnijskem viru delo bratov Rieger iz Jagerndorfa v Šleziji iz leta 1891. Klopi je leta 1898 izdelal Primožič iz Žirov. Obhajilno mizo predstavitev pripiše kamnoseku Ignaciju Čamerniku in jo datira v leto 1909. [2]
Krstni kamen je leta 1958 po načrtih inženirja Bitenca izdelal kamnosek Stane Vodnik iz Podutika pri Ljubljani. Barvna okna so delo akademskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1976. Prižnica iz leta 1848 nosi reliefne upodobitve vere, upanja in ljubezni. Ti poimenski predmeti kažejo različna obdobja opremljanja notranjosti, ne ene same sočasne naročilnice. [2]
Štirje bronasti zvonovi
Župnijski PDF opisuje štiri bronaste zvonove iz leta 1922. Uliti so bili v ljubljanski strojni tovarni in livarni Samassa, njihova skupna masa pa je navedena kot 4259 kilogramov. Nosijo podobe sv. Mihaela, Matere Božje, sv. Florjana in sv. Lovrenca. [2]
Isti dokument omenja obnovo zvonika z baročno obliko in bakreno kritino ter avtomatizacijo zvonjenja. Za izvedbo obnovljenega zvonika navede Šušteršiča iz Logatca, za avtomatizacijo Klopčiča iz Ljubljane. Natančnega leta teh dveh posegov ne določi. [2]
Obnova strehe in zunanjščine leta 2007–2008
Leta 2007 sta bila po župnijski predstavitvi obnovljena ostrešje in kritina, skupaj z žlebovi in obrobami. Leta 2008 je cerkev dobila novo fasado ter nova vrata in okna na zakristiji. Opravljena dela je 14. septembra 2008 blagoslovil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. [2]
Zavetnikov god je 29. septembra. Nedatirana predstavitev opisuje Mihelovo nedeljo in žegnanje na zadnjo septembrsko nedeljo ter petje Mihelove pesmi rojaka in duhovnika Mateja Trepala, ki je živel med letoma 1874 in 1936. To je opis krajevne tradicije, ne napoved aktualnega bogoslužnega programa. [2]
Pogled na zunanjščino avgusta 2023
Fotografija Andrejja iz avgusta 2023 prikazuje cerkev s travnatega pobočja. Svetla ladja ima visoko rdečo dvokapno streho; ob njej je nižji svetel del z manjšo rdečo strešino. Na bočni steni ladje so nad pravokotnimi spodnjimi okni večja polkrožna okna. Svetli pasovi fasade poudarjajo delitev stene med njimi. [3]
Na posnetku je nad dvojnima odprtinama zvonika dobro vidna okrogla ura. Temni strešni zaključek se proti vrhu večkrat zoži in preoblikuje, nad njim pa je križ. Pred spodnjim delom zvonika stoji razpelo pod manjšo strešico. Živa meja delno zakriva cerkveno vznožje. Levo od ladje je vidna manjša strešna nadgradnja z ozkimi odprtinami; fotografija ne pojasnjuje njene funkcije. [3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Mihaela?
- Na pokopališču v jedru Rovt pri Logatcu. [1]
- Kdo je izdelal glavni oltar?
- Po župnijski predstavitvi ljubljanski kamnosek Ignacij Čamernik leta 1911. [2]
- Kaj prikazuje Ogrinova slika?
- Boj nadangela Mihaela z zavrženimi angeli; župnijski vir jo datira v leto 1914. [2]
- Kdo je ustvaril barvna okna?
- Stane Kregar leta 1976, kot navaja župnijska predstavitev. [2]
- Od kod so orgle?
- Po župnijskem zapisu so delo bratov Rieger iz Jagerndorfa v Šleziji iz leta 1891. [2]
- Kdaj je bila blagoslovljena obnova leta 2008?
- Župnijska predstavitev navaja 14. september 2008 in pomožnega škofa Antona Jamnika. [2]
Lega
Cerkev sv. Mihaela stoji na pokopališču v jedru naselja.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Logatec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Grčarevec - Cerkev sv. Luke
druga četrtina 18. stol., 1746
Cerkev stoji v naselju Grčarevec, zahodno od ceste.
registrirana dediščinaEŠD 2110Hleviše - Znamenje
zadnja četrtina 19. stol.
Znamenje stoji na Šuštarjevi domačiji, Hleviše 9.
registrirana dediščinaEŠD 17405Hlevni Vrh - Cerkev sv. Nikolaja
prva četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev sv. Miklavža s pokopališčem stoji v južnem delu naselja Hlevni vrh.
registrirana dediščinaEŠD 2680Hotedršica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 18. stol., 1707, tretja četrtina 19. stol., 1869-1871
Cerkev stoji na pokopališču v jugovzhodnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1844Hotedršica - Kapelica Matere božje
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji pri hiši Hotedršica 19, v južnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 18601Hotedršica - Kapelica ob potoku Hotenjka
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji južno ob potoku Hotenjka.
registrirana dediščinaEŠD 18602Jakovica - Cerkev sv. Mihaela
tretja četrtina 16. stol., 1566, zadnja četrtina 17. stol., 18. stol.
Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Jakovice.
registrirana dediščinaEŠD 2111Jakovica - Kapela Matere božje v Leščevju
14. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu vasi, na pobočju Jakovškega griča, severno od cerkve sv. Mihaela.
registrirana dediščinaEŠD 2764Laze pri Planini - Kapela Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol.
Kapela stoji nasproti hiše Laze 59, vzhodno ob cesti.
registrirana dediščinaEŠD 2113