Škocjan pri Domžalah - Cerkev sv. Kancijana

Baročna cerkev na vaški vzpetini

Cerkev sv. Kancijana stoji s pokopališčem na vzpetini sredi Škocjana pri Domžalah, vzhodno ob cesti skozi vas. Je podružnica župnije Dob. Register opisuje sedanjo cerkev kot baročno stavbo iz let 1769–1771, zgrajeno na mestu starejše cerkve, in posebej navaja njeno baročno opremo. [1][2]

Župnijska predstavitev pisno omembo cerkve postavlja na 21. december 1309. Sedanja stavba je mnogo mlajša: leta 1769 so dotrajano predhodnico podrli in začeli graditi novo, dokončano leta 1771. Gradnjo je vodil dobski župnik Filip Jakob Čebul. Ker soseska ni imela dovolj denarja, so sredstva posodili brdska cerkev, dobska župnijska cerkev in sam župnik. [1][2]

Obokana ladja in zakristija

Ladja meri 11,6 metra v dolžino in 9,75 metra v širino. S prezbiterijem, oltarnim prostorom, jo povezuje 4,5 metra širok slavolok. Prezbiterij je širok 5,4 metra in globok šest metrov. Stropa obeh prostorov sta obokana; oltarni prostor ima tlak dvignjen za eno stopnico. [2]

Stene ladje zgoraj zaključuje zidni venec, prekinjen pri stranskih oltarjih. Nad njima sta polkrožni okni. Tudi prezbiterij ima na severni in južni strani po eno polkrožno okno, severno ob oltarju pa še pravokotno. Na južni strani vodi kamniti portal v obokano zakristijo, zgrajeno hkrati s cerkvijo. Iz nje vodijo stopnice na prižnico; v hrastovem ograjnem tramu je vrezana letnica 1770. [2]

Starejši zvonik in prehodi v cerkev

Zvonik je starejši od sedanje cerkve. Po župnijskem opisu so ga od temeljev začeli zidati leta 1725, povsem dokončan pa je bil najbrž leta 1730. Prvotno je bil pokrit s skodlami. Ob obnovi fasade leta 1984 so pod beležem odkrili živobarvni baročni venec in letnico 1824, ki jo vir povezuje s poznejšo nadzidavo zvonika. [2]

Velike zvoniške odprtine so zgoraj zaključene polkrožno. Nad njimi so naslikane številčnice. Razgibano streho zaključujeta jabolko in kovan železen križ. Spodnji prostor zvonika je križno obokan, skozenj vodi glavni vhod v cerkev. Stranska vhoda sta na severni in južni strani. Leta 2014 so pod vodstvom ključarja Andreja Baloha prenovili zvonjenje in nosila zvonov. [2]

Glavni in stranska oltarja

Glavni oltar je poslikan in delno pozlačen baročni izdelek iz druge polovice osemnajstega stoletja. Župnijski pregled ga opisuje kot precej večjega od prostora, v katerega je postavljen. Njegovega prvotnega izvora ne potrjuje s pisnimi viri, zato domnev o prenosu iz posameznih ljubljanskih cerkva ni mogoče razglasiti za gotove. [2]

Na osrednji sliki Antona Jebačina so Kancijan, Kancij, Kancijanila in njihov učitelj Prot. Ob njej sta kipa svetega Roka in svetega Boštjana, pred stebri pa sveta Barbara in sveta Katarina. Na obhodnih lokih stojita nadangela: Rafael s Tobijem in Mihael, ki z mečem prebada hudobca. Zgoraj je sedeča Marija z Jezusom. Na hrbtni strani tabernaklja je zapis Izgotovljen 1784; župnijski opis letnico povezuje z izdelavo tabernaklja ali njegovo postavitvijo, ne zanesljivo z nastankom celotnega oltarja. [2]

Severni stranski oltar svetega Petra nosi Jebačinovo sliko Jezus izroča ključe sv. Petru, podpisano leta 1918. Ob sliki sta sveta Kozma in Damijan. Južni oltar je posvečen svetemu Antonu Padovanskemu; ob njegovi sliki stojita sveta Urban in Valentin. Oba stranska oltarja je leta 1988 v prvotnih barvah obnovil Ivan Pavlinec. [2]

Potresi, kor in križev pot

Po potresu leta 1895 so cerkev naslednje leto utrdili s kovinskimi vezmi. Leta 1951 so obnovili ostrešje ter cerkev in zakristijo pokrili z bobrovcem. Potres leta 1963 je najbolj poškodoval obok ladje nad slavolokom. Leseni spodnji kor so leta 1976 nadomestili z železobetonskim. Posvetilna križa v prezbiteriju nosita letnici 1771 in 1984, povezani z gradnjo ter zaključkom temeljite obnove. [2]

Križev pot je cerkev dobila leta 1911. Po Führichovih predlogah so ga izdelali v dunajskem podjetju Ernest Krickel Schweiger. Prižnico s konca osemnajstega stoletja je leta 1995 obnovil Ivan Pavlinec. Na njeni strešici je angel s križem, sidrom in srcem, simboli vere, upanja in ljubezni. [2]

Pokopališče in spominska plošča

Register pokopališče datira v sedemnajsto stoletje ter navaja povečavi leta 1897 in 1933. Obdano je s kamnitim zidom, ima vhodni portal in historične nagrobnike. Spominska plošča trinajstim padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1926 je vzidana v severozahodno fasado zvonika, severno ob njegovem vhodu. [1]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Kancijana?

Na vzpetini sredi Škocjana pri Domžalah, s pokopališčem vzhodno ob cesti skozi vas. [1]

Kdaj je nastala sedanja cerkev?

Zgradili so jo med letoma 1769 in 1771 na mestu starejše cerkve. [1]

Ali je zvonik starejši od cerkve?

Da. Župnijski opis začetek njegove gradnje postavlja v leto 1725, dokončanje pa domnevno v leto 1730. [2]

Kaj prikazuje glavni oltar?

Osrednja Jebačinova slika prikazuje svete Kancijana, Kancija in Kancijanilo ter njihovega učitelja Prota. [2]

Katera sta stranska oltarja?

Na severni strani je oltar svetega Petra, na južni oltar svetega Antona Padovanskega. [2]

Kaj je ob cerkvi?

Pokopališče s kamnitim zidom, vhodnim portalom in historičnimi nagrobniki; na zvoniku je plošča trinajstim padlim v prvi svetovni vojni. [1]