registrirana dediščina
Šmarata - Cerkev sv. Marjete
Opis
V tlorisu pravokotna romanska ladja z zvonikom nad zahodnim pročeljem in prezbiterij s petosminskim zaključkom (prizidan v 17. stol.). Lesen kasetiran strop v ladji iz 1630-1640. Veliki oltar iz 1696, dokumentirane freske, 15. stol. Omemba 1275.
Cerkev sv. Marjete v Šmarati
Viri pregledani
Cerkev sv. Marjete v Šmarati združuje romansko ladjo, kasetirani strop in zlati oltar; pod njenimi temelji so raziskovali antične ostaline.

Romanska ladja in oprema
Cerkev sv. Marjete stoji v križišču cest jugozahodno od Šmarate v občini Loška dolina. Njeno stavbno jedro sestavlja pravokotna romanska ladja, nad zahodnim pročeljem se dviga zvonik. Prezbiterij s petosminskim zaključkom je bil po registru prizidan v sedemnajstem stoletju. Lesen kasetirani strop v ladji register datira v obdobje od 1630 do 1640. Občinska predstavitev posebej poudari, da strop ni poslikan. [1][8]
Veliki oltar je iz leta 1696 in ga občinska predstavitev uvršča med zlate oltarje. Register dokumentirane freske datira v petnajsto stoletje. [1][8]
Srednjeveške omembe
Janez Höfler cerkev z vasjo povezuje z omembo iz leta 1275, zapisano kot villam S. Margarite. Določnejšo omembo navaja z datumom 10. december 1327. Ladjo opisuje kot romansko in pozneje zvišano, prezbiterij pa datira z letnico 1683. [2]
Nagrobnik ob gradnji vaškega mostu
Župnik Janez Kebe je v občinskem glasilu decembra 2006 opisal najdbo rimskega nagrobnika v bližini cerkve. Šmaraški kmetje so ga našli med kopanjem kamna za vaški most. O odkritju je leta 1887 Karlu Dežmanu v Ljubljano poročal poštar Jakob Pianecki iz Kozarišč. Kebe za okolico cerkve omenja najdbe treh rimskih nagrobnikov z napisi v letih 1887 in 1903; ob pisanju prispevka jih umešča v grad Snežnik. Ime Šmarata razlaga kot ime, nastalo po cerkvi sv. Marjete. [3]
Starejši temelji pod cerkvijo
Arheologinja Mehtilda Urleb v raziskavi Križna gora in okolica v antiki poroča o povojnem sondiranju ob cerkvi. Odkopali so temelje dveh stavb. Za cerkveno lokacijo je pomembna druga, velika 21 krat 12,4 metra: njeni temelji obdajajo cerkev sv. Marjete, trije prečni zidovi pa segajo pod cerkvene temelje. Razmerje med obema tlorisoma pokaže tudi načrt, objavljen v raziskavi. [6]
Vzhodni zidovi starejše stavbe niso bili sklenjeni. Avtorica njihovo prekinitev domnevno povezuje z gradnjo cerkve. Ob prečnih zidovih so našli oglenino, ki kaže na požar starejše stavbe. Med najdbami so prevladovali odlomki lončenih posod, med njimi groba keramika ter deli amfor in vrčev iz rdečkaste gline. Kovinskih najdb je bilo malo: navaja redke žeblje in žlindro, tudi ostanki stekla so bili skromni. [6]
Urleb navaja tudi številne zidove, ki se od cerkve razprostirajo proti gradu Snežnik. Te ostaline povezuje z naselbino, katere ime in obseg ob raziskavi nista bila znana. [6]
Zvonovi in poslikava v poročilu iz leta 2018
Grega Mlakar je novembra 2018 poročal o obisku cerkve v okviru študijskega krožka o sakralni dediščini. Opisal je sledove freske na pročelju, ki je bila po njegovem zapisu prej bolj vidna, leta 2018 pa je je ostalo le malo. Cerkev je med prvo svetovno vojno izgubila zvonove. [4]
Malo žegnanje na silvestrovo
Objava Starih slik iz decembra 2012 povezuje malo žegnanje v tej cerkvi s silvestrovim. Na glavnem oltarju navaja kip papeža Silvestra. Ob maši opisuje petje pesmi Smo slišali ptičice peti in trud Šmaračanov, da bi jo ohranili. Po tem zapisu se je pesem pela samo v tej cerkvi in na ta dan. Kot pisni vir objava navaja knjigo Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim poljem iz leta 1996, stran484. [5]
Napovedani slovesnosti za leto 2026
Župnijski koledar za leto 2026 v Šmarati napoveduje blagoslov konj 26. decembra in malo žegnanje 31. decembra. [7]
Kolednica v zapisu iz leta 2018
Milena Ožbolt je v istem glasilu novembra 2018 poročala, da se vaščani na silvestrovo zberejo v cerkvi sv. Marjete in skupaj zapojejo to kolednico. Pesem so aprila 2018 predstavile tudi Pevke iz Loške doline pri tamkajšnjem društvu upokojencev pod vodstvom Anite Kolmanič. Njihov večer pevske dediščine je izšel iz zbirke Fani Truden, ki je skoraj petdeset let zapisovala besedila in ohranjala melodije domačih pesmi. [4]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Marjete?
- V križišču cest jugozahodno od Šmarate v občini Loška dolina. [1]
- Iz katerega obdobja je kasetirani strop?
- Register ga datira v leta 1630–1640. [1]
- Katero letnico ima veliki oltar?
- Leto 1696. [1]
- Kaj so našli pod cerkvenimi temelji?
- Po raziskavi Mehtilde Urleb podnje segajo trije prečni zidovi starejše stavbe. [6]
- Kdaj je v Šmarati malo žegnanje?
- Župnijski koledar 2026 ga napoveduje 31. decembra. [7]
- Kateri kip objava o silvestrovem omenja na glavnem oltarju?
- Kip papeža Silvestra. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Šmarata, Cerkev sv. Marjete, EŠD 2336
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 151/fizična 153, namenski odstavek 14
- Janez Kebe — Prva zapisana imena vasi, III. del, Obrh, december 2006, str.30
- Grega Mlakar in Milena Ožbolt — Sakralna in pevska dediščina, Obrh, november 2018, strani 21–22 in 24
- Stare slike — 1962 Šmarata, Na silvestrovo, objava 31. decembra 2012
- Mehtilda Urleb — Križna gora in okolica v antiki, tiskani 475–476/fizični 3–4
- Župnija Stari trg pri Ložu — Slovesnosti v letu 2026
- Občina Loška dolina — Sakralni spomeniki, namenski opis Šmarate
- Doremo — Cerkev sv. Marjete v Šmarati, fotografija2019, CC BY-SA4.0
Lega
Cerkev stoji v križišču cest jugozahodno od vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Loška dolina
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babna Polica - Cerkev sv. Antona Puščavnika
zadnja četrtina 16. stol., 1589
Cerkev stoji severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2319Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja
prva polovica 16. stol., 1526 (omemba), prva četrtina 18. stol., 1721
Cerkev stoji na severni strani vaške ceste, na zahodni strani ceste proti Bukovici.
registrirana dediščinaEŠD 1605Dane - Cerkev sv. Urbana na Škriljah
prva polovica 16. stol., 1526, zadnja četrtina 17. stol., 1693, 19. stol.
Cerkev stoji severno od zaselka Škrilje, zahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2335Dane - Kapela sv. Izidorja
zadnja četrtina 18. stol., 1786
Kapela stoji v križišču cest na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2320Dolenje Poljane - Cerkev sv. Andreja v Zgornjih Poljanah
prva polovica 16. stol., 1526, prva četrtina 18. stol., 1700
Cerkev stoji na vzpetini severno nad Zgornjimi Poljanami.
registrirana dediščinaEŠD 2332Dolenje Poljane - Kapela Žalostne Matere božje
druga polovica 18. stol., prva četrtina 20. stol., 1912
Kapela stoji na zahodni strani ceste severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2333Klance - Cerkev sv. Pankracija
prva polovica 16. stol., 1526, druga četrtina 17. stol., 1647
Cerkev stoji vzhodno od Klanc, severozahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2323Knežja Njiva - Cerkev sv. Trojice
14. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1676, prva četrtina 20. stol., 1913
Cerkev stoji ob cesti na jugovzhodnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2324Kozarišče - Cerkev sv. Benedikta
sredina 16. stol., zadnja četrtina 16. stol., 1597
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2325