registrirana dediščina
Srednja vas v Bohinju - Cerkev sv. Martina
Opis
Baročna cerkev iz sredine 18. stol. na mestu srednjeveške predhodnice. Zvonik vključen v zahodno fasado. Ladja banjasto obokana. V prezbiteriju in na fasadi freske F. Jelovška. Baročna oprema.
Cerkev sv. Martina v Srednji vasi: barok, freske in orgelska dediščina
Viri pregledani
Nad središčem Srednje vasi stoji baročna cerkev z visokim zvonikom. Njeno glasbeno opremo razkriva podroben župnijski zapis o orglah in obnovi kora.

Baročna cerkev nad središčem vasi
Cerkev sv. Martina stoji na pobočju hriba severozahodno nad središčem Srednje vasi. Register jo označuje kot dominanto celotne Zgornje Bohinjske doline. Baročna stavba iz sredine osemnajstega stoletja je nastala na mestu srednjeveške predhodnice. Zvonik je vključen v zahodno fasado, ladja je banjasto obokana, prezbiterij in fasado pa krasijo freske F. Jelovška. Notranja oprema je baročna. [1]
Srednjeveške omembe in prezidava 1753–1755
Janez Höfler cerkev povezuje z omembo župnije v desetinskem seznamu leta 1296. Posvetilo sv. Martinu je po njegovem pregledu izpričano v zapisih iz let 1493–1501. Cerkev v jedru označuje za srednjeveško. Trije oltarji so bili leta 1651 posvečeni po pičenskem škofu; podatek povzema po vizitacijah iz let 1654 in 1661. [2][3]
Prezidavo Höfler datira v obdobje 1753–1755, posvetitev pa v leto 1755. Pri tem navaja napis nad glavnim vhodom in objavo F. Ceklina. Njegov sklep o še starejših začetkih cerkve, vsaj do sredine enajstega stoletja, temelji na primerjavi zemljiških in poselitvenih razmer z Bledom. To je zgodovinska domneva, ne ohranjena datacija današnje baročne stavbe. [2][3]
Župnijska publikacija o orglah iz leta 2002 poleg glasbila prikazuje tudi Jelovškovo Vnebovzetje svetega Martina in ga v podnapisu datira v leto 1752. Tako je motiv poslikave poimenovan, ne zgolj splošno naveden med freskami. [2][3]
Orgle iz leta 1830 in njihov pripis
Po besedilu orglarja Tomaža Močnika so orgle v cerkvi prvič zapele na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja 1830. Datum pojasnjuje s kronogramom na nekdanji sprednji steni igralnika, ohranjeni na korni ograji. Napis z imenom izdelovalca ni znan. Pripis potujočemu orglarju Johannu Gottfriedu Kunathu zato temelji na obliki orgelske omare, njeni okrasitvi in načinu izdelave instrumenta. [3]
Tehnični popis obnovljenih orgel v publikaciji iz leta 2002 navaja 1338 piščali: 428 lesenih in 910 kovinskih. Instrument ima dve ročni klaviaturi s po 53 tipkami in pedal s 30 tipkami. Igralna in registrska povezava sta mehanski, tlak zraka pa je naveden kot 74 milimetrov vodnega stolpca. Ti podatki veljajo za tedaj dokumentirano obnovo in povečavo. [3]
Kralj David, glasbeni angeli in ohranjena pozlata
Restavrator Boštjan Roškar orgelsko omaro datira v leto 1832. Plastično okrasje, pozlato in večbarvno obdelavo najverjetneje pripisuje kranjskemu podobarju Francu Goetzlu, ki je podpisan v notranjosti omare. Na najvišjem mestu stoji kralj David s harfo. Ob njem sta angela z mandolino in pesmarico, nižje postavljena angela pa držita trobenti. Rezljano okrasje dopolnjujejo listni in cvetni motivi. [3]
Pri konservatorskem posegu so odstranili sekundarne plasti z omare ter očistili pozlato. Manjkajoče atribute figur so dorezbarili, pri srebrnih delih pa obnovili zeleno lazuro na podlagi ostankov prvotne barve. Figure so očistili in retuširali. Poznejše barve kože in druge večbarvne obdelave na željo župnika in faranov niso odstranili, zato obnova ni pomenila odstranitve vseh poznejših nanosov. [3]
Roškar prvotno barvno podobo opisuje z zadržano marmoracijo v rahlih pastelnih tonih, pozlato, kombinirano z belo, in zeleno lazuro na posrebritvi. Figure so bile prvotno bele z delno pozlato. Od stare korne ograje je ostal osrednji izbočeni del s Kristusovim monogramom; pod njim sta grb in latinski napis s kronogramom. [3]
Preureditev prostora za pevce leta 2001
Marko Odar v isti publikaciji opisuje gradbena dela na koru, začeta 12. maja 2001. Odstranili so zgornji kor, obstoječi leseni pod in lesene stene obeh sob za korom. Orgelsko omaro so dvignili za približno 120 centimetrov in ji pozneje izdelali nov podstavek. Zaradi premika orgel proti zadnji steni so uredili nov dostop v zvonik iz sobe za korom. [3]
Nove stopnice so betonirali, njihove nastopne površine pa obložili s hrastom. Za pevce so izdelali dvignjena stojišča v treh nivojih, pode in podeste kora pa obložili s smrekovimi ploščami, zaščitenimi z olji. Obnovili so tudi zidove stopnišča, kora in prostora pod njim. Odar izvedbo teh del pripisuje domačim obrtnikom ob pomoči faranov. [3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Martina?
- Severozahodno nad središčem Srednje vasi v Bohinju, na pobočju hriba. [1]
- Kakšna je arhitektura cerkve?
- Baročna, z banjasto obokano ladjo in zvonikom, vključenim v zahodno fasado. [1]
- Kdaj je bila cerkev prezidana in posvečena?
- Höfler navaja prezidavo v letih 1753–1755 in posvetitev leta 1755. [2]
- Kdo je naslikal freske?
- Register navaja F. Jelovška kot slikarja fresk v prezbiteriju in na fasadi. [1]
- Kdaj so orgle prvič zapele?
- Po župnijski publikaciji in razlagi kronograma 6. januarja 1830. [3]
- Kakšno okrasje je na orgelski omari?
- Kralj David s harfo, glasbeni angeli z mandolino, pesmarico in trobentama ter listni in cvetni motivi. [3]
Lega
Cerkev stoji na pobočju hriba severozahodno nad središčem Srednje vasi, je dominanta celotne Zgornje Bohinjske doline.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Bohinj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete
pozni srednji vek, 17. stol., 18. stol., 1738
Cerkev stoji južno izven vasi Bitnje, na ježi nad levim bregom Save in je s svojo postavitvijo dominanta v prostoru.
registrirana dediščinaEŠD 17Bitnje v Bohinju - Kapelica sredi vasi
druga polovica 19. stol.
Kapelica stoji južno ob cesti skozi vas, jugozahodno ob cestnem križišču.
registrirana dediščinaEŠD 28119Bohinjska Bistrica - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 19. stol., 1884
V severovzhodnem delu Bohinjske Bistrice, vzhodno od glavne ceste in sredi pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 1643Bohinjska Bistrica - Freska na hiši Mencingerjeva 20
18. stol., 19. stol.
Mencingerjeva ulica 20. Freska je naslikana na severni fasadi hiše, med oknoma v prvem nadstropju.
registrirana dediščinaEŠD 11177Bohinjska Bistrica - Kapelica na Vodnikovi cesti
19. stol., 20. stol., 1990
Kapelica stoji na Vodnikovi cesti, južno od kulturnega doma Jožeta Ažmana.
registrirana dediščinaEŠD 11183Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Mencingerjeva 8
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Mencingerjeva 8, v križišču sredi vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11182Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Vodnikova 20
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Vodnikova cesta 20, v križišču Vodnikove ceste in Grajske ulice, v južnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11184Bohinjska Bistrica - Kapelica ob hiši Zoisova 6
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob hiši Zoisova ulica 6, na levem bregu Bohinjske Bistrice.
registrirana dediščinaEŠD 11185Bohinjska Bistrica - Kapelica v križišču Vodnikove in Gabrške
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v križišču Vodnikove ceste in Gabrške ulice, v jugovzhodnem delu vaškega jedra.
registrirana dediščinaEŠD 11186