registrirana dediščina
Stari trg pri Ložu - Cerkev sv. Jurija
Opis
Prostornina z romansko triladijsko zasnovo (omenjana 1221) in baročno preobleko sredine 18. stol. Ob cerkvi stoji samostojen zvonik.
Cerkev sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu
Viri pregledani
Župnijska cerkev v jedru Starega trga ohranja romansko triladijsko zasnovo, baročne prezidave in dolgo dokumentirano glasbeno tradicijo.

Cerkev v jedru naselja
Cerkev sv. Jurija stoji na rahli vzpetini v jedru Starega trga pri Ložu, v občini Loška dolina. Register jo umešča sredi opuščenega pokopališča in na prostor nekdanjega tabora. Stavba ima romansko triladijsko zasnovo z baročno preobleko iz sredine osemnajstega stoletja. Ob njej stoji samostojen zvonik. Registrska datacija vključuje dvanajsto stoletje, leto 1221 in leto 1761. [1]
Romansko jedro in srednjeveški oltarji
Janez Höfler ohranjeno jedro opredeli kot romansko triladijsko baziliko s slopi in ravnim stropom, verjetno iz druge polovice dvanajstega stoletja. Zvezdasto obokani prezbiterij datira v leto 1648 po napisni plošči. Cerkev je bila po barokizaciji posvečena 23. junija 1761; posvetil jo je nadškof Attems. [2]
Cerkev v virih nastopa prek župnije 15. novembra 1221, zavetnik sv. Jurij pa je tako izpričan 14. aprila 1288. Höfler navede tudi obredno spravo cerkve 28. septembra 1445 po škofu Janezu. Tega dne je bil posvečen oltar sv. Barbare. Leta 1486 sta Jurij Lamberg s Snežnika in njegova žena ustanovila beneficij pri tem oltarju. [2]
Med srednjeveškimi oltarji sta dokumentirana še sv. Katarina z večno lučjo 28. marca 1447 in Marijin oltar na zahodni empori 5. februarja 1512. Bratovščina sv. Jurija je omenjena 10. avgusta 1456, bratovščini Rešnjega telesa in Naše Ljube Gospe pa 28. marca 1447. [2]
Listina iz leta 1221 obravnava tudi patronat nad cerkvijo. Grof Viljem iz Loža je patriarhu Bertoldu dokazoval, da je te pravice izvajal že njegov ded. Patriarh je nato patronat potrdil njemu in naslednikom. [2]
Oboki, poslikave in zvonovi
Župnijska predstavitev večje prezidave umešča okrog leta 1761. Takrat so v ladjah naredili oboke; stare freske so se po opisu ohranile na podstrešju čez vso steno. Kot slikarja iz leta 1869 navede Štefana Šubica. Sternenove slike iz leta 1915 so po istem viru leta 1960 prebelili. [3]
Bronaste zvonove župnijska predstavitev datira v leto 1924. Navede tri večje zvonove: 1327 kilogramov težkega v tonu dis, 797 kilogramov težkega v tonu fis in 560 kilogramov težkega v tonu gis, poleg njih pa še navček. Na predstavitvi so posebej označene podobe glavnega oltarja, sv. Florjana, sv. Jurija in sv. Pavla. [3]
Organist že leta 1494
Katarina Trček Marušič v raziskavi razvoja orgelske krajine iz leta 2016 cerkev sv. Jurija izpostavi kot pomembno starološko župnijsko cerkev. V njej je leta 1494 omenjen prvi organist. Avtorica iz tega podatka sklepa, da je cerkev takrat že imela orgle. Gre za sklep iz omembe glasbenika; članek tukaj ne določi izdelovalca ali sestave tedanjega instrumenta. [4]
Priprave na praznovanje leta 1960
Ivanka Gantar v podpisanem zgodovinskem zapisu iz leta 2018 opisuje praznovanje osemstoletnice župnije leta 1960. Pred slovesnostjo je potekala celotedenska duhovna obnova. Cerkev so uredili zunaj in znotraj ter prenovili krstilnico. Slovesnost 20. novembra 1960 je vodil škof Anton Vovk. Datacija dogodka je navedena tudi ob arhivski fotografiji Foto Erjavec iz Stične. [5]
Spomin na okrašeno cerkev
Milena Ožbolt v zapisu iz leta 2017 dogodek opiše tudi kot osebni spomin iz časa, ko je mimo cerkve vsak dan hodila v šolo. Pred cerkvijo sta stala okrašena mlaja s tablo, ki je nosila številko 800. Zunanjščino in notranjščino so krasili dolgi venci zelenja. Na Vurnikovem oltarju so bile prižgane lučke, okoli njega pa številne sveče. [6]
V cerkvenih stolih je sedela množica vernikov, otroci so stali spredaj. Ožboltova organizacijo slovesnosti pripiše Francetu Lokarju, ki je tedaj nastopil službo po Janezu Ostroniču. Zapis temelji na njenem spominu in arhivski fotografiji iz zbirke Vide Fratina oziroma Francke Pelan. Fotografija ima na hrbtni strani žig Foto Erjavec in datum slovesnosti. [6]
Pročelje na fotografiji iz leta 2019
Doremova fotografija iz leta 2019 pokaže široko cerkveno pročelje s tremi vhodi. Osrednji vhod ima polkrožen kamniti okvir in je izrazitejši od stranskih pravokotnih portalov. Nad njim sta ozki koničasto zaključeni okni. Višje je veliko koničasto okno z dvema okroglima stranskima odprtinama. Svetli navpični pasovi členijo rumeno pročelje v tri dele. Posnetek prikazuje zunanjščino; notranja oprema na njem ni vidna. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Jurija?
- Na rahli vzpetini v jedru Starega trga pri Ložu, na prostoru nekdanjega tabora in opuščenega pokopališča. [1]
- Kdaj je bila barokizirana cerkev posvečena?
- Höfler navaja 23. junij 1761 in nadškofa Attemsa. [2]
- Kdo je cerkev poslikal leta 1869?
- Župnijska predstavitev navaja Štefana Šubica. [3]
- Kdaj je v cerkvi prvič omenjen organist?
- Po raziskavi Katarine Trček Marušič leta 1494; iz te omembe sklepa na obstoj orgel. [4]
- Kaj so obnovili pred slovesnostjo leta 1960?
- Gantarjeva navaja ureditev zunanjščine in notranjščine cerkve ter prenovo krstilnice. [5]
- Kakšen oltar omenja pričevanje o slovesnosti leta 1960?
- Milena Ožbolt opisuje Vurnikov oltar s prižganimi lučkami in svečami okoli njega. [6]
Viri predstavitve
- RNPD — Stari trg pri Ložu, cerkev sv. Jurija, EŠD 698
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 149, fizična 151, poglavje LVI
- Župnija Stari trg — Sv. Jurij v Starem trgu pri Ložu
- Katarina Trček Marušič — Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva, De musica disserenda XII/2 (2016), str. 81
- Ivanka Gantar — 1960 Stari trg: 800 let župnije, Stare slike, 27. marec 2018
- Milena Ožbolt — 1960 Stari trg: Osemstoletnica starotrške župnije, Stare slike, 20. junij 2017
- Doremo — Cerkev sv. Jurija, fotografija iz leta 2019, Commons CC BY-SA 4.0
Lega
Na rahli vzpetini v jedru naselja, sredi opuščenega pokopališča in na prostoru tabora.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Loška dolina
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Babna Polica - Cerkev sv. Antona Puščavnika
zadnja četrtina 16. stol., 1589
Cerkev stoji severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2319Babno Polje - Cerkev sv. Nikolaja
prva polovica 16. stol., 1526 (omemba), prva četrtina 18. stol., 1721
Cerkev stoji na severni strani vaške ceste, na zahodni strani ceste proti Bukovici.
registrirana dediščinaEŠD 1605Dane - Cerkev sv. Urbana na Škriljah
prva polovica 16. stol., 1526, zadnja četrtina 17. stol., 1693, 19. stol.
Cerkev stoji severno od zaselka Škrilje, zahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2335Dane - Kapela sv. Izidorja
zadnja četrtina 18. stol., 1786
Kapela stoji v križišču cest na južnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2320Dolenje Poljane - Cerkev sv. Andreja v Zgornjih Poljanah
prva polovica 16. stol., 1526, prva četrtina 18. stol., 1700
Cerkev stoji na vzpetini severno nad Zgornjimi Poljanami.
registrirana dediščinaEŠD 2332Dolenje Poljane - Kapela Žalostne Matere božje
druga polovica 18. stol., prva četrtina 20. stol., 1912
Kapela stoji na zahodni strani ceste severozahodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2333Klance - Cerkev sv. Pankracija
prva polovica 16. stol., 1526, druga četrtina 17. stol., 1647
Cerkev stoji vzhodno od Klanc, severozahodno od Dan.
registrirana dediščinaEŠD 2323Knežja Njiva - Cerkev sv. Trojice
14. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1676, prva četrtina 20. stol., 1913
Cerkev stoji ob cesti na jugovzhodnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2324Kozarišče - Cerkev sv. Benedikta
sredina 16. stol., zadnja četrtina 16. stol., 1597
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2325