registrirana dediščina
Sveta Trojica pri Domžalah - Cerkev sv. Trojice
Opis
Zgodnjebaročna enoladijska cerkev iz 1686, s plitvimi kapelami, z banjastim obokom z oprogami in sosvodnicami. Poligonalni prezbiterij z obokom šilastoločnega prereza. Zahodni zvonik. Oprema iz 18., 19., 20. stol.
Cerkev Svete Trojice pri Domžalah: baročna stavba, oltarji in orgle
Viri pregledani
Baročno cerkev pri Sveti Trojici zaznamujejo trije različni oltarji ter zgodovina orgel in datiranih prenov.

Baročna cerkev nad dolino Save
Cerkev Svete Trojice stoji v vasi Sveta Trojica pri Domžalah, na izpostavljeni legi severno nad dolino Save. Register kulturne dediščine jo opredeljuje kot zgodnjebaročno enoladijsko stavbo iz leta 1686. Ladjo dopolnjujejo plitve kapele, njen obok pa prečne obočne proge in manjši obočni izseki ob straneh. Večkotni prezbiterij, oltarni del cerkve, ima obok šilastoločnega prereza; zvonik je na zahodu. [1][2]
Župnijska predstavitev navaja skoraj šestnajst metrov dolgo in osem metrov široko ladjo ter približno devet metrov dolg in pet metrov in pol širok prezbiterij. Lok med prostoroma je širok štiri metre. Pevski kor na zahodu s tremi loki sloni na zunanjih stenah in dveh okroglih kamnitih stebrih. [1][2]
Posvetitev in datirane prenove
Po župnijski predstavitvi posvetilna listina navaja, da je kamniški župnijski vikar Matija Kovač 3. maja 1688 cerkev na Pustem Vrhu posvetil Sveti Trojici v zahvalo za prenehanje kuge. Janez Mihael Ferri je naslednje leto poročal o novi cerkvi, ki so jo zidali dve leti. Zemljišče zanjo sta dala Škraban in Brajdež. Registrsko leto 1686 in datum posvetitve zato označujeta različna podatka. [1][2]
Zakristijo na južni strani prezbiterija so prizidali leta 1904, obok nad glavnim oltarjem pa zvišali leta 1913. Na severni strani je manjši obokan prostor s stopnicami na prižnico. Cerkev so ponovno prekrili leta 1952. Obsežno notranjo in zunanjo obnovo v času župnika Miha Žnidarja je leta 1985 sklenila slovesnost, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič. [1][2]
Župnijski opis navaja tudi porušitev dotrajanega župnišča leta 2012 in ureditev zelenice pred cerkvijo. Isto leto so nad vhodnimi vrati zaradi vremenskih neprilik postavili streho. [1][2]
Črni marmor in kronanje Marije
Veliki oltar je iz črnega marmorja z vložki raznobarvnega kamna, njegovo okrasje pa je leseno. Župnijski opis ga datira v konec sedemnajstega ali začetek osemnajstega stoletja. Pripoved, da so ga pripeljali iz Benetk, navaja kot izročilo. V osrednji vdolbini Kristus s križem in Bog Oče kronata naprej pomaknjeno Marijo; nad skupino je Sveti Duh z angelskimi glavicami. [2]
Ob zunanjih straneh stebrov stojita lesena, večbarvno poslikana kipa svetega Boštjana in svetega Antona z Jezuščkom, visoka 115 centimetrov. Ob tabernaklju sta angela na visokih podstavkih, zgoraj pa angela s trombama. Sedanji tabernakelj je leta 1909 izdelal kipar Ivan Pengov iz Ihana; nadomestil je starejšega vrtljivega. [2]
Roženvenska Marija in Janez Krstnik
Severni oltar Roženvenske Marije je marmornat, prav tako z vložki raznobarvnega kamna. Dva okrogla in dva štirioglata stebra uokvirjajo osrednjo vdolbino z novejšim, 120 centimetrov visokim mavčnim kipom Marije. Na zunanjih straneh sta manjša kipa iz moravškega peščenjaka: sveti Urh z ribo in sveti Volbenk s cerkvico v roki. Na vrhu oltarja je lesen križ. [2]
Južni oltar svetega Janeza Krstnika je lesen. Osrednji meter visok kip svetnika je prej stal nad spovednico. Ob njem sta lesena, večbarvno poslikana kipa svete Apolonije in svete Barbare, v zgornji vdolbini pa sveti Florijan. Okras dopolnjujejo angelske glave in angela nad stebri. Napis nad oltarno mizo beleži obnovo leta 1988. [2]
Orgle iz Štange in zvonovi
Orgle je Peter Rumpel leta 1846 izdelal za župnijsko cerkev svetega Antona Padovanskega v Štangi. Ferdinand Malakovski jih je popravljal leta 1877. Ko je Karol Kriegel leta 1900 v Štangi postavil nove orgle, so stare pristale pri Sveti Trojici. Župnijski vir Krieglovo postavitev in predelavo starih orgel pri Trojici predstavlja kot verjetno. Orgelsko omaro je obnovil restavrator Ivan Pavlinec. [2]
Župnijska predstavitev nakup treh železnih zvonov pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah umešča v leto 1921. Navaja mase 2020, 1380 in 1016 kilogramov ter uglasitev na C, F in A. Leta 1986 so zvonove preuredili na električni pogon. Starejša velika in srednja bronasta zvonova je odnesla prva svetovna vojna. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Svete Trojice pri Domžalah?
- V vasi Sveta Trojica pri Domžalah, na izpostavljeni legi severno nad dolino Save. [1]
- Kdaj je bila cerkev posvečena?
- Župnijska predstavitev po posvetilni listini navaja 3. maj 1688. [2]
- Kaj prikazuje veliki oltar?
- Kristusa in Boga Očeta pri kronanju Marije, nad njimi pa Svetega Duha. [2]
- Katera svetnika spremljata Roženvensko Marijo?
- Sveti Urh z ribo in sveti Volbenk s cerkvico v roki. [2]
- Od kod izvirajo orgle?
- Peter Rumpel jih je leta 1846 izdelal za cerkev v Štangi; po postavitvi novih orgel tam leta 1900 so stare prenesli k Sveti Trojici. [2]
- Katero obnovo beleži južni oltar?
- Napis na oltarju svetega Janeza Krstnika beleži obnovo leta 1988. [2]
Lega
Cerkev stoji v vasi Sv. Trojica, na vedutno izpostavljeni legi severno nad dolino Save.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Domžale
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah
14. stol., druga polovica 15. stol., 1470-1475, prva četrtina 18. stol., 1718, sredina 18. stol., 1750
Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1857Brdo pri Ihanu - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1932
Kapelica stoji ob cesti Ihan - Brdo, v križišču s pešpotjo do cerkve sv. Miklavža v Goropeči.
registrirana dediščinaEŠD 10366Brdo pri Ihanu - Kapelica pri hiši Brdo 20
19. stol.
Kapelica stoji ob cesti pri hiši Brdo 20.
registrirana dediščinaEŠD 13699Brdo pri Ihanu - Znamenje na Dobravi
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji južno od hiše Brdo 43, severno na robu ceste.
registrirana dediščinaEŠD 23244Depala vas - Kapelica Srca Jezusovega
prva četrtina 20. stol., 1910
Kapelica stoji na severovzhodnem robu vasi, na desni strani ceste Ljubljana - Celje, ob hiši Depala vas 4.
registrirana dediščinaEŠD 13702Depala vas - Naprov križ
19. stol.
Korpus stoji na zahodnem koncu severnega dela vasi, ob cesti Ljubljana - Celje, pred hišo Depala vas 9.
registrirana dediščinaEŠD 13703Depala vas - Slopno znamenje
19. stol.
Znamenje stoji sredi polja ob poljski poti iz smeri Mengeš - Depala vas, severno od ceste Ljubljana - Celje.
registrirana dediščinaEŠD 13704Dob - Cerkev sv. Martina
13. stol., tretja četrtina 18. stol., 1760-1761, druga polovica 20. stol., 1957, 1977-1980
Cerkev stoji na južnem obrobju naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1747Dob - Kapelica ob cesti proti Tosami
19. stol.
Kapelica stoji v zahodnem delu križišča cest Dob - Vir in Dob - Podrečje, jugozahodno od Doba.
registrirana dediščinaEŠD 10615