Preskoči na vsebino

Izjava o odpustu dolga

Listina, s katero upnik izjavi, da od dolžnika ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, dolžnik pa se s tem strinja. Uporabi se pri odpustu posojila, neplačanega računa ali drugega denarnega dolga, v celoti ali delno. Obveznost preneha šele s soglasjem dolžnika, zato listino podpišeta oba.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej natančno opišite terjatev

    Odpust učinkuje le na tisto obveznost, ki je v listini opisana. Navedite pravno podlago dolga (posojilno pogodbo, račun, zadolžnico), datum nastanka, zapadlost in znesek glavnice. Splošen odpust vseh dolgov ima drugačen učinek: po 322. členu Obligacijskega zakonika z njim ugasnejo vse upnikove terjatve razen tistih, za katere upnik takrat ni vedel.

  2. 2

    Brez dolžnikovega soglasja odpusta ni

    Po prvem odstavku 319. člena Obligacijskega zakonika obveznost preneha, ko upnik izjavi, da izpolnitve ne bo zahteval, in se dolžnik s tem strinja. Listino zato podpišeta oba; podpis dolžnika je zapis njegovega soglasja.

  3. 3

    Uredite listine o dolgu in zavarovanja

    Če je bil dolg zapisan v zadolžnici ali drugi listini, se dogovorite, ali upnik izvirnik vrne ali izda pisno potrdilo o prenehanju obveznosti. Če je bila terjatev zavarovana s hipoteko, ta preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (154. člen Stvarnopravnega zakonika); vrnitev zastave sama po sebi odpusta ne pomeni (320. člen Obligacijskega zakonika).

  4. 4

    Preverite davčne in izvršilne posledice

    Če se odpuščeni znesek šteje za darilo, ga je treba napovedati v 15 dneh (13. člen Zakona o davku na dediščine in darila), obdarjenec prvega dednega reda pa je oproščen (9. člen). Upoštevajte tudi, da lahko upnikovi lastni upniki odpust kot neodplačno razpolaganje izpodbijajo v treh letih (256. in 257. člen Obligacijskega zakonika).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Upnik

Več informacij

Upnik je tisti, ki se pravici zahtevati izpolnitev odpoveduje. Podatki naj bodo taki, kot so v pogodbi ali računu, iz katerega dolg izhaja.

Zakaj je to potrebno?

Ni obvezna sestavina listine. Vpišite jo, kadar je stranka pravna oseba ali podjetnik.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izjava o odpustu dolga s soglasjem dolžnika

1. člen — Stranki

Upnik: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________,

in dolžnik: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o odpustu dolga.

2. člen — Terjatev

Upnik ima proti dolžniku denarno terjatev, ki izhaja iz: ________________.

Obveznost je nastala dne ________________ in je zapadla v plačilo dne ________________.

Glavnica terjatve znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

Stranki soglašata, da se ta sporazum nanaša izključno na terjatev, opisano v tem členu, in ne na druge morebitne obveznosti med njima.

3. člen — Izjava upnika o odpustu dolga

Upnik izjavlja, da od dolžnika ne bo zahteval izpolnitve terjatve iz prejšnjega člena, in mu dolg odpušča v celoti.

Upnik izjavlja, da iz te terjatve proti dolžniku ne bo uveljavljal nobenih nadaljnjih zahtevkov, niti sodno niti izvensodno.

4. člen — Obresti in stroški

Odpust iz prejšnjega člena zajema tudi obračunane in tekoče obresti ter stroške, ki so upniku nastali v zvezi z izterjavo te terjatve.

5. člen — Soglasje dolžnika

Dolžnik izjavlja, da se z odpustom dolga iz tega sporazuma strinja in ga sprejema.

Stranki soglašata, da obveznost v odpuščenem obsegu preneha z dnem podpisa tega sporazuma.

6. člen — Izjave strank

Upnik izjavlja, da je imetnik odpuščene terjatve, da je ni prenesel na tretjo osebo in da ni zastavljena.

Upnik izjavlja, da z odpustom dolga ne ravna v škodo svojih upnikov in da razpolaga z zadostnimi sredstvi za izpolnitev svojih zapadlih obveznosti.

Stranki sta seznanjeni, da lahko upnik, čigar terjatev je zapadla, neodplačno razpolaganje svojega dolžnika izpodbija s tožbo v treh letih od dneva, ko je bilo storjeno.

7. člen — Davčne obveznosti

Stranki sta seznanjeni, da ta sporazum davčnih obveznosti ne ureja in jih ne odmerja.

Če se odpuščeni znesek šteje za darilo, je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino; darilo, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.

Obdarjenec, izenačen z dedičem prvega dednega reda, je davka oproščen. Kadar je davek treba plačati, zavezanec prejem darila napove v 15 dneh pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

8. člen — Končne določbe

Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišeta obe stranki. Za njegovo veljavnost ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala.

Morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Sporazum je sestavljen v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Sklenjeno v ________________, dne ________________.

Upnik

Dolžnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Brez dolžnikovega podpisa listina ne doseže svojega namena: obveznost preneha šele, ko upnik izjavi, da izpolnitve ne bo zahteval, in se dolžnik s tem strinja (319. člen Obligacijskega zakonika).
  • Ta listina odpušča samo terjatev, ki je v njej opisana. Če želita stranki odpust vseh medsebojnih obveznosti, velja opozorilo iz 322. člena Obligacijskega zakonika: s splošnim odpustom ugasnejo vse upnikove terjatve razen tistih, za katere upnik takrat ni vedel.
  • Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (154. člen Stvarnopravnega zakonika), zato sam podpis te listine zaznambe v zemljiški knjigi ne odpravi.
  • Odpust dolga je neodplačno razpolaganje. Upnikovi lastni upniki ga lahko izpodbijajo s tožbo v treh letih od dneva, ko je bil storjen (256. in 257. člen Obligacijskega zakonika); pri neodplačnih razpolaganjih se šteje, da je razpolagajoči vedel, da škoduje svojim upnikom.
  • Če se odpuščeni znesek šteje za darilo, je prejem treba napovedati v 15 dneh (13. člen Zakona o davku na dediščine in darila). Obdarjenec prvega dednega reda je oproščen (9. člen), darilo samo iz premičnin pa ni predmet obdavčitve pod skupno vrednostjo 5.000 eurov (2. člen).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za odpust dolga ni; pri višjih zneskih, pri odpustu s strani pravne osebe ali kadar je terjatev zavarovana, naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Izjava o odpustu dolga s soglasjem dolžnika

1. člen — Stranki

Upnik: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________,

in dolžnik: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o odpustu dolga.

2. člen — Terjatev

Upnik ima proti dolžniku denarno terjatev, ki izhaja iz: ________________.

Obveznost je nastala dne ________________ in je zapadla v plačilo dne ________________.

Glavnica terjatve znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

Stranki soglašata, da se ta sporazum nanaša izključno na terjatev, opisano v tem členu, in ne na druge morebitne obveznosti med njima.

3. člen — Izjava upnika o odpustu dolga

Upnik izjavlja, da od dolžnika ne bo zahteval izpolnitve terjatve iz prejšnjega člena, in mu dolg odpušča v celoti.

Upnik izjavlja, da iz te terjatve proti dolžniku ne bo uveljavljal nobenih nadaljnjih zahtevkov, niti sodno niti izvensodno.

4. člen — Obresti in stroški

Odpust iz prejšnjega člena zajema tudi obračunane in tekoče obresti ter stroške, ki so upniku nastali v zvezi z izterjavo te terjatve.

5. člen — Soglasje dolžnika

Dolžnik izjavlja, da se z odpustom dolga iz tega sporazuma strinja in ga sprejema.

Stranki soglašata, da obveznost v odpuščenem obsegu preneha z dnem podpisa tega sporazuma.

6. člen — Izjave strank

Upnik izjavlja, da je imetnik odpuščene terjatve, da je ni prenesel na tretjo osebo in da ni zastavljena.

Upnik izjavlja, da z odpustom dolga ne ravna v škodo svojih upnikov in da razpolaga z zadostnimi sredstvi za izpolnitev svojih zapadlih obveznosti.

Stranki sta seznanjeni, da lahko upnik, čigar terjatev je zapadla, neodplačno razpolaganje svojega dolžnika izpodbija s tožbo v treh letih od dneva, ko je bilo storjeno.

7. člen — Davčne obveznosti

Stranki sta seznanjeni, da ta sporazum davčnih obveznosti ne ureja in jih ne odmerja.

Če se odpuščeni znesek šteje za darilo, je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino; darilo, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.

Obdarjenec, izenačen z dedičem prvega dednega reda, je davka oproščen. Kadar je davek treba plačati, zavezanec prejem darila napove v 15 dneh pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

8. člen — Končne določbe

Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišeta obe stranki. Za njegovo veljavnost ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala.

Morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Sporazum je sestavljen v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Sklenjeno v ________________, dne ________________.

Upnik

Dolžnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Obveznost preneha, ko upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja (Obligacijski zakonik, 319. člen, prvi odstavek).
  • Enostranska izjava upnika ne zadošča — brez dolžnikovega soglasja obveznost ne preneha (Obligacijski zakonik, 319. člen, prvi odstavek).
  • Oblika ni predpisana: sporazum velja tudi, če je bil posel, iz katerega je obveznost nastala, sklenjen v strožji obliki (Obligacijski zakonik, 319. člen, drugi odstavek).
  • Z odpustom dolga glavnemu dolžniku je prost tudi porok, odpust poroku pa glavnega dolžnika ne oprosti (Obligacijski zakonik, 321. člen).
  • Vrnitev zastave ali odpoved drugim zavarovanjem sama po sebi ne pomeni, da se je upnik odpovedal pravici zahtevati izpolnitev (Obligacijski zakonik, 320. člen).
  • Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige; izbris je mogoče zahtevati, ko zavarovana terjatev preneha (Stvarnopravni zakonik, 154. člen).
  • Odpust dolga je neodplačno razpolaganje, zato ga upnikovi lastni upniki lahko izpodbijajo s tožbo v treh letih od dneva, ko je bil storjen (Obligacijski zakonik, 256. in 257. člen).
  • Če se odpuščeni znesek šteje za darilo, je darilo, ki obsega samo premičnine, predmet obdavčitve le nad skupno vrednostjo 5.000 evrov, prejem pa je treba napovedati v 15 dneh (Zakon o davku na dediščine in darila, 2. in 13. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te listine izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 319. člen

    Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. Za veljavnost tega sporazuma ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala.

  • Obligacijski zakonik, 320. člen

    Vrnitev zastave in odpoved drugim sredstvom, s katerimi je bila zavarovana izpolnitev obveznosti, ne pomeni, da se je upnik odpovedal pravici zahtevati njeno izpolnitev.

  • Obligacijski zakonik, 321. člen

    Odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolžnika, z odpustom dolga glavnemu dolžniku pa je porok prost. Če je več porokov in upnik enega oprosti, se obveznost drugih zmanjša za del, ki pada na oproščenega poroka.

  • Obligacijski zakonik, 322. člen

    S splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil.

  • Obligacijski zakonik, 296. člen

    Kdor popolnoma ali delno izpolni obveznost, ima pravico zahtevati, naj mu upnik o tem na svoje stroške da pobotnico (priznanico). Če je dana pobotnica, da je glavnica popolnoma plačana, se domneva, da so plačane tudi obresti ter sodni in drugi stroški.

  • Obligacijski zakonik, 298. člen

    Ko dolžnik popolnoma izpolni obveznost, lahko zahteva, naj mu upnik vrne zadolžnico. Če upnik zadolžnice ne more vrniti, ima dolžnik pravico zahtevati javno overjeno listino, da je obveznost prenehala. Delno izpolnitev ima dolžnik pravico zahtevati zapisano na zadolžnici.

  • Obligacijski zakonik, 255. člen

    Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo storjeno v škodo upnikov, če dolžnik zaradi njega nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

  • Obligacijski zakonik, 256. člen, tretji odstavek

    Pri neodplačnih razpolaganjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo to znano tretjemu ali da bi mu moralo biti znano.

  • Obligacijski zakonik, 257. člen

    Izpodbojna tožba se pri odplačnih razpolaganjih vloži v enem letu, v drugih primerih pa v treh letih od dneva, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.

  • Stvarnopravni zakonik, 154. člen

    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris se lahko zahteva, če dolžnik plača zavarovano terjatev, če zavarovana terjatev preneha ali če se hipotekarni upnik hipoteki odreče.

  • Stvarnopravni zakonik, 168. člen

    Zastavna pravica na premičnini preneha, če zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno premičnino v zastaviteljevo posest.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 2. člen

    Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Darilo, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen

    Davka je oproščeno darilo, ki ga prejme obdarjenec, izenačen z dedičem prvega dednega reda; z njim so izenačeni tudi zet, snaha in pastorek.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 13. člen

    Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

Pogosta vprašanja

Ali zadošča, da odpust dolga izjavi samo upnik?

Ne. Obveznost preneha šele, ko se dolžnik z odpustom strinja (319. člen Obligacijskega zakonika). Zato ima ta listina poleg upnikove izjave tudi dolžnikovo soglasje in podpisa obeh.

Ali mora biti izjava o odpustu dolga notarsko overjena?

Ne. Za veljavnost sporazuma o odpustu dolga oblika ni predpisana — po drugem odstavku 319. člena Obligacijskega zakonika ni potrebno niti, da bi bil sklenjen v obliki posla, iz katerega je obveznost nastala. Overitev podpisov torej ni pogoj za veljavnost.

Ali je treba od odpuščenega dolga plačati davek?

Odvisno od tega, kdo sta stranki. Obligacijski zakonik davčnih posledic ne ureja; če se brezplačna korist šteje za darilo, je po 2. členu Zakona o davku na dediščine in darila darilo, ki obsega samo premičnine, predmet obdavčitve šele nad skupno vrednostjo 5.000 evrov, obdarjenec prvega dednega reda pa je davka oproščen (9. člen istega zakona). Kadar dolg odpusti pravna oseba ali delodajalec, davčno obravnavo presoja Finančna uprava.

Kdaj izjava o odpustu dolga začne učinkovati?

Z dnem, ko se dolžnik z odpustom strinja. Takrat po 319. členu Obligacijskega zakonika obveznost preneha; podpis dolžnika na tej listini je zapis tega soglasja.

Ali lahko upnik odpust dolga pozneje prekliče?

Ne sam. Odpust dolga je sporazum obeh strank, zato ga upnik ne more razveljaviti z enostransko izjavo; s sklenitvijo sporazuma je obveznost po 319. členu Obligacijskega zakonika prenehala.

V kakšnem roku lahko upnikovi upniki odpust dolga izpodbijajo?

V treh letih od dneva, ko je bil odpust storjen (257. člen Obligacijskega zakonika). Pri neodplačnih razpolaganjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje svojim upnikom, in se ne zahteva, da je bilo to znano tudi nasprotni strani (256. člen, tretji odstavek).

Kaj se z odpustom zgodi s porokom in z zavarovanjem terjatve?

Porok je z odpustom dolga glavnemu dolžniku prost (321. člen Obligacijskega zakonika). Zavarovanje pa ne ugasne samodejno v zemljiški knjigi: hipoteka preneha z izbrisom, ki ga je mogoče zahtevati, ko zavarovana terjatev preneha (154. člen Stvarnopravnega zakonika), zastavna pravica na premičnini pa preneha, če upnik premičnino prostovoljno vrne zastavitelju (168. člen istega zakona).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.