Preskoči na vsebino

Predlog za izvršbo – izterjava preživnine

Vloga, s katero preživninski upravičenec od okrajnega sodišča zahteva prisilno izterjavo neplačane preživnine. Vloži se na podlagi izvršilnega naslova — sodne odločbe, sodne poravnave ali izvršljivega notarskega zapisa — in zajame tako zapadle zaostanke kot tekočo preživnino, ki bo zapadla v prihodnje.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali imate izvršilni naslov

    Brez izvršilnega naslova izvršbe ni. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba, sodna poravnava in izvršljiv notarski zapis (17. člen ZIZ). Če je bila preživnina medtem letno usklajena, je izvršilni naslov obvestilo centra za socialno delo o uskladitvi skupaj z odločbo, poravnavo oziroma notarskim zapisom (198. člen DZ) — izterjati je torej mogoče usklajeni, ne le prvotni znesek.

  2. 2

    Pridobite potrdilo o izvršljivosti

    Potrdilo izda sodišče oziroma organ, ki je o preživnini odločal na prvi stopnji (42. člen ZIZ). Izvršilni naslov in potrdilo je treba predlogu priložiti v izvirniku ali prepisu (peti odstavek 40. člena ZIZ). Sodna odločba je izvršljiva, ko je pravnomočna in ko je potekel rok za prostovoljno izpolnitev (19. člen ZIZ).

  3. 3

    Ugotovite pristojno sodišče

    Predlog se vloži pri okrajnem sodišču (5. člen ZIZ), in sicer pri tistem, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (100. člen ZIZ). Predlog je mogoče vložiti pisno; sodišče v izvršilnem postopku postopa na podlagi vlog (29. člen ZIZ).

  4. 4

    Izberite sredstvo in predmet izvršbe

    Sredstvo in predmet izvršbe je obvezna sestavina predloga (40. člen ZIZ). Pri preživnini je mogoče seči do dveh tretjin dolžnikovih prejemkov, pri čemer mu mora ostati najmanj 50 % minimalne plače (102. člen ZIZ). Če dolžnikovega delodajalca ali banke ne poznate, to v predlogu navedite in predlagajte poizvedbe.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Sodišče

Zakaj je to potrebno?

Stvarno pristojno je okrajno sodišče (5. člen ZIZ), krajevno pa sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (100. člen ZIZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo preživnine

1. člen — Naslovnik in stranki

Naslovnik: ________________.

Upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

2. člen — Izvršilni naslov

Upnik zahteva izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je ________________.

Izvršilni naslov je izdal ________________ pod opravilno številko ________________.

Potrdilo o izvršljivosti ________________.

3. člen — Dolžnikova obveznost

Z izvršilnim naslovom iz prejšnjega člena je dolžniku naloženo, da upniku plačuje mesečno preživnino v znesku ________________ EUR.

Dolžnik preživnine ni plačal za obdobje ________________. Neplačani zaostanek znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

Dolžnik preživnine ne plačuje tudi naprej, zato upnik zahteva izterjavo vsakega nadaljnjega obroka, ki zapade od ________________ dalje, do prenehanja preživninske obveznosti.

4. člen — Predlog

Upnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo za izterjavo zaostanka preživnine in za izterjavo vsakega nadaljnjega obroka preživnine, ki zapade po vložitvi tega predloga.

Izterjane zneske naj sodišče odredi za nakazilo na transakcijski račun upnika ________________.

5. člen — Stroški

Upnik zahteva, da mu dolžnik povrne stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, skupaj s sodno takso.

6. člen — Priloge

Izvršilni naslov v izvirniku ali prepisu.

Potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu.

Dokazilo o plačani sodni taksi oziroma predlog za oprostitev plačila sodne takse.

Kraj in datum

Podpis upnika oziroma zakonitega zastopnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti je treba predlogu priložiti v izvirniku ali prepisu (peti odstavek 40. člena ZIZ).
  • Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (19. člen ZIZ).
  • Če je bila preživnina letno usklajena, je izvršilni naslov obvestilo centra za socialno delo o uskladitvi skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom (198. člen DZ).
  • Posamezni obroki preživnine, ki zapadejo v prihodnje, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsakega obroka (347. in 356. člen OZ).
  • Prejemki iz naslova zakonite preživnine so izvzeti iz izvršbe za druge terjatve (101. člen ZIZ).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ni (4. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka); v zapletenih primerih naj vlogo pregleda odvetnik.

Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo preživnine

1. člen — Naslovnik in stranki

Naslovnik: ________________.

Upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

2. člen — Izvršilni naslov

Upnik zahteva izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je ________________.

Izvršilni naslov je izdal ________________ pod opravilno številko ________________.

Potrdilo o izvršljivosti ________________.

3. člen — Dolžnikova obveznost

Z izvršilnim naslovom iz prejšnjega člena je dolžniku naloženo, da upniku plačuje mesečno preživnino v znesku ________________ EUR.

Dolžnik preživnine ni plačal za obdobje ________________. Neplačani zaostanek znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

Dolžnik preživnine ne plačuje tudi naprej, zato upnik zahteva izterjavo vsakega nadaljnjega obroka, ki zapade od ________________ dalje, do prenehanja preživninske obveznosti.

4. člen — Predlog

Upnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo za izterjavo zaostanka preživnine in za izterjavo vsakega nadaljnjega obroka preživnine, ki zapade po vložitvi tega predloga.

Izterjane zneske naj sodišče odredi za nakazilo na transakcijski račun upnika ________________.

5. člen — Stroški

Upnik zahteva, da mu dolžnik povrne stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, skupaj s sodno takso.

6. člen — Priloge

Izvršilni naslov v izvirniku ali prepisu.

Potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu.

Dokazilo o plačani sodni taksi oziroma predlog za oprostitev plačila sodne takse.

Kraj in datum

Podpis upnika oziroma zakonitega zastopnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Izvršbo dovoli sodišče na podlagi izvršilnega naslova; to so izvršljiva sodna odločba, sodna poravnava in izvršljiv notarski zapis (Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen).
  • Izvršilni naslov je tudi obvestilo centra za socialno delo o letni uskladitvi preživnine, vendar le skupaj s sodno odločbo, sodno poravnavo oziroma izvršljivim notarskim zapisom (Družinski zakonik, 198. člen).
  • V predlogu morajo biti navedeni upnik in dolžnik, dolžnikove identifikacijske številke, če jih upnik ima, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost ter sredstvo in predmet izvršbe (ZIZ, 40. člen).
  • Predlogu je treba priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu (ZIZ, 40. člen, peti odstavek).
  • Potrdilo o izvršljivosti izda sodišče oziroma organ, ki je o terjatvi odločal na prvi stopnji (ZIZ, 42. člen).
  • Za dovolitev izvršbe je stvarno pristojno okrajno sodišče (ZIZ, 5. člen), krajevno pa sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (ZIZ, 100. člen).
  • Za terjatev iz naslova zakonite preživnine je mogoče seči do dveh tretjin dolžnikovih prejemkov, vendar tako, da mu ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače (ZIZ, 102. člen).
  • Uradnega obrazca za ta predlog ni; obrazci so predpisani samo za izvršbo na podlagi verodostojne listine (Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, 4. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 5. člen

    Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen

    Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 19. člen

    Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Ta rok začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe dolžniku.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 38. člen

    Izvršilne stroške plača najprej upnik. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 40. člen, prvi odstavek

    V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 40. člen, peti odstavek

    Predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora upnik priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 42. člen

    Izvršilni naslov mora upnik v predlogu določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Potrdilo da sodišče oziroma organ, ki je o terjatvi odločal na prvi stopnji.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 100. člen

    Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če ga v Republiki Sloveniji nima, sodišče po njegovem začasnem prebivališču.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 101. člen

    Iz izvršbe so izvzeti prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 102. člen

    Za terjatve iz naslova zakonite preživnine je na dolžnikove denarne prejemke mogoče seči do dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače; če preživlja družinskega člana, tudi znesek, določen za to osebo po merilih za dodelitev denarne socialne pomoči.

  • Družinski zakonik, 198. člen

    Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno januarja z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Obvestilo centra za socialno delo o uskladitvi je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

  • Obligacijski zakonik, 347. člen

    Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v krajših časovnih presledkih, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.

  • Obligacijski zakonik, 356. člen

    Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali s poravnavo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih. Občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb in zapadejo v prihodnje, zastarajo v roku, določenem za občasne terjatve.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Namesto oprostitve lahko dovoli odlog ali obročno plačilo.

  • Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, 4. člen

    Na predpisanih obrazcih se pošiljajo predlogi za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine. Za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova obrazec ni predpisan.

Pogosta vprašanja

Ali za predlog za izvršbo za preživnino obstaja uraden obrazec?

Ne. Predpisani obrazci veljajo samo za izvršbo na podlagi verodostojne listine (4. člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka). Preživnina se izterjuje na podlagi izvršilnega naslova, zato se predlog sestavi prosto, vsebovati pa mora sestavine iz 40. člena ZIZ.

Na katero sodišče vložim predlog?

Na okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Stvarno pristojnost določa 5. člen ZIZ, krajevno pa 100. člen ZIZ; če dolžnik v Sloveniji nima stalnega prebivališča, je pristojno sodišče po njegovem začasnem prebivališču.

Kdaj je sodna odločba o preživnini izvršljiva?

Ko postane pravnomočna in ko je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (19. člen ZIZ). Rok za prostovoljno izpolnitev začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila odločba vročena dolžniku.

Ali moram priložiti potrdilo o izvršljivosti?

Da. Izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti je treba priložiti v izvirniku ali prepisu (peti odstavek 40. člena ZIZ). Potrdilo izda sodišče oziroma organ, ki je o terjatvi odločal na prvi stopnji (42. člen ZIZ).

Koliko stane vložitev predloga za izvršbo?

Plačati je treba sodno takso. Sodišče stranko plačila taks oprosti, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (11. člen ZST-1). Stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, mora dolžnik na upnikovo zahtevo povrniti (38. člen ZIZ).

Koliko je mogoče zarubiti na dolžnikovi plači?

Za terjatve iz naslova zakonite preživnine do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače; če preživlja družinskega člana, tudi znesek, določen za to osebo po merilih za denarno socialno pomoč (102. člen ZIZ).

Do kdaj lahko izterjam stare, neplačane obroke?

Posamezni obroki preživnine zastarajo v treh letih od zapadlosti vsakega obroka. Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali poravnavo, sicer zastarajo v desetih letih, za občasne terjatve, ki zapadejo v prihodnje, pa velja triletni rok (347. in 356. člen Obligacijskega zakonika).

Ali je preživnina, ki jo prejemam, lahko predmet izvršbe za moje dolgove?

Ne. Prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Razveza in razmerja.