Deli izjave izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o dedovanju, 133. člen
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Odpoved velja tudi za potomce, če dedič ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu; za odpoved v imenu mladoletnih potomcev ni potrebna odobritev centra za socialno delo. Kdor se odpove samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič.
Zakon o dedovanju, 135. člen
Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine. Ukrepi za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave mu pravice do odpovedi ne jemljejo.
Zakon o dedovanju, 136. člen
Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu dednega deleža.
Zakon o dedovanju, 137. člen
Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika v sporazumu s prednikom oziroma zakoncem.
Zakon o dedovanju, 138. člen
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti.
Zakon o dedovanju, 139. in 140. člen
Delež oporočnega dediča, ki se je odpovedal dediščini, gre zapustnikovim zakonitim dedičem, če iz oporoke ne izhaja drug namen. Delež zakonitega dediča, ki se je odpovedal samo v svojem imenu, se deduje, kot da bi ta dedič umrl pred zapustnikom.
Zakon o dedovanju, 142. člen
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, za zapustnikove dolgove ni odgovoren.
Zakon o dedovanju, 146. člen
Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež v celoti ali deloma samo na sodediča. Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena.
Zakon o dedovanju, 177. člen
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Zakon o dedovanju, 208. člen
Izjavo o odpovedi dediščini mora podpisati dedič sam ali njegov zastopnik. Podpisa ni treba overiti, sodišče pa lahko v dvomu zahteva overitev. V izjavi je treba navesti, ali se dedič odpoveduje deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki, ali pa se izjava nanaša na nujni delež. Izjavo lahko dedič da pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem.
Zakon o notariatu, 47. in 48. člen
Sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Pravni posli iz 47. člena, ki niso sklenjeni v tej obliki, niso veljavni.
Zakon o davku na dediščine in darila, 2., 3. in 6. člen
Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga oseba prejme kot dediščino ali darilo. Davčni zavezanec je, kdor premoženje na podlagi dedovanja prejme. Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Zakon o davku na dediščine in darila, 9. in 14. člen
Davka je oproščen dedič prvega dednega reda. Davčni urad odmeri davek na dediščino po uradni dolžnosti na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga pošlje sodišče.