Preskoči na vsebino

Odpoved dedovanju (dediščini)

Enostranska izjava, s katero dedič sodišču sporoči, da dediščine po pokojnem ne sprejme. Poda se do konca zapuščinske obravnave, je nepreklicna in ne more biti delna ali pogojna. Kdor se odpove samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič, in ne odgovarja za zapustnikove dolgove.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Izjava se poda sodišču, ne dedičem

    Odpoved je enostranska izjava, naslovljena na sodišče. Dedič jo lahko da pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem (208. člen ZD). Zapuščinsko sodišče je tisto, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (177. člen ZD).

  2. 2

    Rok je konec zapuščinske obravnave

    Izjavo je mogoče podati do konca zapuščinske obravnave (133. člen ZD). Izjavo lahko dedič poda pisno ali ustno na zapisnik; na zapisnik jo lahko sprejmejo tudi strokovni sodelavci sodišča (169. člen ZD).

  3. 3

    Odločiti se je treba o potomcih

    Odpoved velja tudi za potomce dediča, razen če ta izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu (133. člen ZD). Sodišče mora dediča na to izbiro opozoriti (208. člen ZD). Izbira je pomembna: če se dedič odpove samo v svojem imenu, se njegov delež deduje, kot da bi umrl pred zapustnikom (140. člen ZD).

  4. 4

    Odpoved je dokončna

    Izjave o odpovedi dediščini ni mogoče preklicati (138. člen ZD). Odpoved tudi ne more biti delna ali pogojna (136. člen ZD), odpovedati pa se ne more dedič, ki je z zapuščino ali njenim delom že razpolagal (135. člen ZD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 4

Pregled korakov

Sodišče in zapuščinska zadeva

Več informacij

Zapuščinsko sodišče je tisto, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti prebivališče (177. člen ZD). Opravilno številko najdete na vabilu ali dopisu sodišča.

Zakaj je to potrebno?

Če številke še nimate, polje pustite prazno in ga dopišite na roko.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izjava o odpovedi dediščini

1. člen — Naslovnik

________________

Zapuščinska zadeva po pokojnem ________________, opravilna številka ________________.

2. člen — Podatki o zapustniku in dediču

Zapustnik: ________________, zadnje prebivališče ________________, umrl ________________.

Podpisani dedič: ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, v razmerju do zapustnika ________________.

3. člen — Izjava o odpovedi dediščini

Izjavljam, da se odpovedujem dediščini po pokojnem ________________, in sicer deležu, ________________.

Odpoved dajem ________________.

Izjavo dajem do konca zapuščinske obravnave in v celoti — odpoved ni delna in ni pogojna.

4. člen — Izjava o razpolaganju z zapuščino

Izjavljam, da nisem razpolagal z zapuščino ali z njenim delom.

Seznanjen sem, da ukrepi, storjeni samo za ohranitev zapuščine, in ukrepi tekoče uprave pravice do odpovedi ne odvzamejo.

5. člen — Seznanjenost s posledicami

Seznanjen sem, da te izjave ni mogoče preklicati in da lahko zahtevam le njeno razveljavitev, če bi bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali dana v zmoti.

Seznanjen sem, da kot dedič, ki se je odpovedal dediščini, ne odgovarjam za zapustnikove dolgove.

Seznanjen sem, da odpoved v korist določenega dediča ne bi veljala za odpoved dediščini, temveč za odstop dednega deleža.

6. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Izjavo podpisujem sam oziroma po svojem zastopniku.

Kraj in datum

Podpis dediča

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Izjavo lahko dedič da pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem (208. člen ZD). Poda se lahko pisno ali ustno na zapisnik; na zapisnik jo lahko sprejmejo tudi strokovni sodelavci sodišča (169. člen ZD).
  • Podpisa na izjavi ni treba overiti; sodišče pa lahko v dvomu zahteva overitev pisne izjave o odpovedi dediščini oziroma pooblastila (208. člen ZD).
  • Rok je konec zapuščinske obravnave (133. člen ZD). Po njem odpoved ni več mogoča, izjave pa ni mogoče preklicati (138. člen ZD).
  • Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno — torej pred smrtjo zapustnika — nima pravnega učinka, razen v sporazumu potomca ali zakonca s prednikom oziroma zakoncem (137. člen ZD). Tak sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa (47. člen Zakona o notariatu), sicer ni veljaven (48. člen istega zakona).
  • Odpoved v korist določene osebe ni odpoved dediščini, temveč odstop dednega deleža (136. člen ZD). Dedni delež je pred delitvijo mogoče prenesti samo na sodediča, pogodba o prenosu pa mora biti overjena (146. člen ZD).
  • Davek na dediščine odmeri davčni urad po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (14. člen ZDDD); zavezanec je, kdor premoženje prejme (3. člen ZDDD), dedič prvega dednega reda pa je davka oproščen (9. člen ZDDD).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za odpoved dediščini zakon ne predpisuje, predpisuje pa vsebino izjave (208. člen ZD). V zapletenih zapuščinskih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Izjava o odpovedi dediščini

1. člen — Naslovnik

________________

Zapuščinska zadeva po pokojnem ________________, opravilna številka ________________.

2. člen — Podatki o zapustniku in dediču

Zapustnik: ________________, zadnje prebivališče ________________, umrl ________________.

Podpisani dedič: ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, v razmerju do zapustnika ________________.

3. člen — Izjava o odpovedi dediščini

Izjavljam, da se odpovedujem dediščini po pokojnem ________________, in sicer deležu, ________________.

Odpoved dajem ________________.

Izjavo dajem do konca zapuščinske obravnave in v celoti — odpoved ni delna in ni pogojna.

4. člen — Izjava o razpolaganju z zapuščino

Izjavljam, da nisem razpolagal z zapuščino ali z njenim delom.

Seznanjen sem, da ukrepi, storjeni samo za ohranitev zapuščine, in ukrepi tekoče uprave pravice do odpovedi ne odvzamejo.

5. člen — Seznanjenost s posledicami

Seznanjen sem, da te izjave ni mogoče preklicati in da lahko zahtevam le njeno razveljavitev, če bi bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali dana v zmoti.

Seznanjen sem, da kot dedič, ki se je odpovedal dediščini, ne odgovarjam za zapustnikove dolgove.

Seznanjen sem, da odpoved v korist določenega dediča ne bi veljala za odpoved dediščini, temveč za odstop dednega deleža.

6. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Izjavo podpisujem sam oziroma po svojem zastopniku.

Kraj in datum

Podpis dediča

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Dedič se odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (Zakon o dedovanju, 133. člen).
  • Odpoved velja tudi za potomce dediča, razen če ta izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu (Zakon o dedovanju, 133. člen, drugi odstavek).
  • Kdor se odpove samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič (Zakon o dedovanju, 133. člen, četrti odstavek).
  • Odpoved ne more biti delna in ne pogojna (Zakon o dedovanju, 136. člen, prvi odstavek).
  • Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za odstop dednega deleža (Zakon o dedovanju, 136. člen, drugi odstavek).
  • Izjave o odpovedi dediščini ni mogoče preklicati (Zakon o dedovanju, 138. člen, prvi odstavek).
  • Podpisa na izjavi ni treba overiti, sodišče pa lahko v dvomu overitev zahteva (Zakon o dedovanju, 208. člen, drugi odstavek).
  • Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (Zakon o dedovanju, 142. člen, drugi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Deli izjave izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o dedovanju, 133. člen

    Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Odpoved velja tudi za potomce, če dedič ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu; za odpoved v imenu mladoletnih potomcev ni potrebna odobritev centra za socialno delo. Kdor se odpove samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič.

  • Zakon o dedovanju, 135. člen

    Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine. Ukrepi za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave mu pravice do odpovedi ne jemljejo.

  • Zakon o dedovanju, 136. člen

    Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu dednega deleža.

  • Zakon o dedovanju, 137. člen

    Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika v sporazumu s prednikom oziroma zakoncem.

  • Zakon o dedovanju, 138. člen

    Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti.

  • Zakon o dedovanju, 139. in 140. člen

    Delež oporočnega dediča, ki se je odpovedal dediščini, gre zapustnikovim zakonitim dedičem, če iz oporoke ne izhaja drug namen. Delež zakonitega dediča, ki se je odpovedal samo v svojem imenu, se deduje, kot da bi ta dedič umrl pred zapustnikom.

  • Zakon o dedovanju, 142. člen

    Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, za zapustnikove dolgove ni odgovoren.

  • Zakon o dedovanju, 146. člen

    Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež v celoti ali deloma samo na sodediča. Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena.

  • Zakon o dedovanju, 177. člen

    Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.

  • Zakon o dedovanju, 208. člen

    Izjavo o odpovedi dediščini mora podpisati dedič sam ali njegov zastopnik. Podpisa ni treba overiti, sodišče pa lahko v dvomu zahteva overitev. V izjavi je treba navesti, ali se dedič odpoveduje deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki, ali pa se izjava nanaša na nujni delež. Izjavo lahko dedič da pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem.

  • Zakon o notariatu, 47. in 48. člen

    Sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Pravni posli iz 47. člena, ki niso sklenjeni v tej obliki, niso veljavni.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 2., 3. in 6. člen

    Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga oseba prejme kot dediščino ali darilo. Davčni zavezanec je, kdor premoženje na podlagi dedovanja prejme. Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. in 14. člen

    Davka je oproščen dedič prvega dednega reda. Davčni urad odmeri davek na dediščino po uradni dolžnosti na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga pošlje sodišče.

Pogosta vprašanja

Do kdaj se lahko odpovem dediščini?

Do konca zapuščinske obravnave. Izjavo o odpovedi poda dedič sodišču kadarkoli med postopkom, dokler zapuščinska obravnava ni končana (133. člen Zakona o dedovanju). Po tem roku odpoved ni več mogoča.

Ali moram podpis na izjavi overiti pri notarju?

Ne. Podpisa na izjavi o odpovedi dediščini, ki se predloži sodišču, ni treba overiti. Sodišče pa lahko v dvomu zahteva overitev pisne izjave o odpovedi dediščini oziroma pooblastila (208. člen, drugi odstavek, Zakona o dedovanju).

Ali odpoved velja tudi za moje otroke?

Da, razen če izrecno izjavite, da se odpovedujete samo v svojem imenu (133. člen, drugi odstavek, Zakona o dedovanju). Če so potomci mladoletni, za tako odpoved ni potrebna odobritev pristojnega centra za socialno delo.

Ali lahko odpoved pozneje prekličem?

Ne. Izjava o odpovedi dediščini se ne more preklicati (138. člen, prvi odstavek, Zakona o dedovanju). Dedič lahko zahteva le razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali dana v zmoti (138. člen, drugi odstavek).

Ali plačam davek, če se dediščini odpovem?

Ne. Zavezanec za davek na dediščine in darila je oseba, ki premoženje na podlagi dedovanja prejme (2. in 3. člen Zakona o davku na dediščine in darila), davčna obveznost pa nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju (6. člen istega zakona). Kdor se dediščini odpove, premoženja ne prejme.

Ali se lahko odpovem dediščini v korist brata ali sestre?

Ne v obliki odpovedi. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu dednega deleža (136. člen, drugi odstavek, Zakona o dedovanju). Dedič v tem primeru dediščino sprejme in svoj delež odstopi; pogodba o prenosu dednega deleža na sodediča mora biti overjena (146. člen).

Ali se lahko dedovanju odpovem že pred smrtjo zapustnika?

Praviloma ne. Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, razen če se dedovanju odpove potomec ali zakonec zapustnika v sporazumu s prednikom oziroma zakoncem (137. člen Zakona o dedovanju). Tak sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa (47. člen Zakona o notariatu), sicer ni veljaven (48. člen istega zakona).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.