Preskoči na vsebino

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba, s katero se preživljalec zaveže, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu zapušča premoženje, katerega izročitev je odložena do njegove smrti. Sestavljena mora biti v obliki notarskega zapisa, sicer je nična. Ta vzorec je priprava na obisk pri notarju: uredite podatke o premoženju in dogovorite obseg preživljanja, preden sedete za notarjevo mizo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Premislite, kaj pogodba pomeni

    Preživljalec prevzame obveznost preživljanja do smrti preživljanca, premoženje pa dobi šele ob njegovi smrti (557. člen OZ). Koliko časa bo obveznost trajala, ob sklenitvi ni znano — to je bistvo te pogodbe in tudi njeno tveganje za obe strani.

  2. 2

    Uredite podatke o premoženju

    Nepremičnine morajo biti označene z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen ZZK-1). Druge premičnine, ki niso namenjene rabi nepremičnin, so predmet pogodbe samo, če so v njej naštete (557. člen OZ).

  3. 3

    Dogovorite obseg preživljanja

    Zakon ne določa, kaj vse preživljanje obsega — to dogovorita stranki. Bolj natančno kot je zapisano, manj je pozneje spora o tem, ali je preživljalec svoje obveznosti izpolnil; neizpolnjevanje obveznosti je razlog za razvezo pogodbe (561. člen OZ).

  4. 4

    Pogodbo sklenete pri notarju

    Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (558. člen OZ). Pogodba, ki ni v predpisani obliki, je nična (55. člen OZ). Natisnjen vzorec prinesete notarju kot podlago za pogovor, ne kot končno listino.

  5. 5

    Prijava davčnemu organu v 15 dneh

    Preživljalec mora pogodbo prijaviti finančnemu uradu v 15 dneh od sklenitve. Davčna obveznost nastane šele na dan smrti preživljanca; napoved za odmero davka se vloži v 15 dneh od tega dne pri istem uradu (15. in 6. člen ZDDD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Preživljanec

Več informacij

Preživljanec je tisti, ki bo preživljan in ki zapušča premoženje. Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (31. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

1. člen — Pogodbeni stranki

Preživljanec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in preživljalec: ________________, ________________, EMŠO ________________, ki je preživljancu ________________,

skleneta v obliki notarskega zapisa naslednjo pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

2. člen — Predmet pogodbe

Preživljalec se zavezuje, da bo preživljanca preživljal do njegove smrti, preživljanec pa izjavlja, da mu zapušča premoženje, opisano v tem členu, s tem da je izročitev tega premoženja odložena do preživljančeve smrti.

Premoženje obsega naslednje nepremičnine: ________________. Prenaša se delež ________________.

Skupaj z nepremičninami so predmet te pogodbe premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje teh nepremičnin.

3. člen — Obseg preživljanja

Preživljalec se zavezuje, da bo preživljancu zagotavljal: ________________.

Preživljanje se začne ________________ in traja do smrti preživljanca.

Preživljalec obveznosti izpolnjuje osebno, razen če se stranki v posameznem primeru dogovorita drugače.

4. člen — Odgovornost za dolgove

Preživljalec po smrti preživljanca ni odgovoren za njegove dolgove.

5. člen — Prenos lastninske pravice

Izročitev premoženja, ki je predmet te pogodbe, je odložena do smrti preživljanca.

Lastninska pravica na nepremičninah preide na preživljalca z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo; podpis na dovolilu mora biti overjen.

Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice v korist preživljalca ________________, EMŠO ________________, v deležu ________________ vsebuje notarski zapis te pogodbe.

6. člen — Davčne obveznosti

Davek na dediščine in darila plača preživljalec kot oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Davčna obveznost nastane na dan smrti preživljanca. Davčna osnova je vrednost prejetega premoženja na dan nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo nanj.

Preživljalec to pogodbo prijavi finančnemu uradu v 15 dneh od sklenitve, napoved za odmero davka pa vloži v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri istem uradu.

7. člen — Razveza in spremenjene razmere

Stranki lahko to pogodbo sporazumno razvežeta tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati.

Vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Če se razmere po sklenitvi tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, sodišče na zahtevo ene ali druge stranke njuno razmerje uredi znova ali ga razveže; preživljančevo pravico lahko spremeni v dosmrtno denarno rento, če to ustreza obema strankama.

8. člen — Smrt preživljalca

Če preživljalec umre pred preživljancem, preidejo njegove obveznosti iz te pogodbe na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo.

Če v nadaljevanje pogodbe ne privolijo, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.

Če pogodbenih obveznosti ne morejo prevzeti, imajo pravico zahtevati odškodnino od preživljanca; odškodnino določi sodišče po prostem preudarku.

9. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sestavljena v obliki notarskega zapisa, ki ga sestavi ________________. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična.

Stranki soglašata, da so spremembe in dopolnitve te pogodbe veljavne samo v obliki, ki je predpisana za samo pogodbo.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sklenjena v ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Preživljanec

Preživljalec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (558. člen OZ). Ta natisnjena listina zato ni veljavna pogodba, ampak priprava na obisk pri notarju — notar besedilo sestavi sam.
  • Preživljalec mora pogodbo prijaviti finančnemu uradu v 15 dneh od sklenitve (15. člen ZDDD). Davčna obveznost nastane šele na dan smrti preživljanca (6. člen ZDDD), napoved pa je treba vložiti v 15 dneh od tega dne.
  • Dedič prvega dednega reda je davka na dediščine in darila oproščen; z njim so izenačeni zet, snaha in pastorek (9. člen ZDDD).
  • Dohodnine se ne plačuje od dohodka preživljanca po tej pogodbi (76. člen ZDoh-2), odsvojitev nepremičnine po njej pa se ne šteje za odsvojitev kapitala (95. člen ZDoh-2).
  • Prepoved odtujitve in obremenitve, ki nastane na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se vpiše v zemljiško knjigo (13. člen ZZK-1).
  • Preživljalec ni odgovoren za dolgove preživljanca; odgovoren je le za tiste obstoječe dolgove določenim upnikom, ki jih pogodba izrecno navede (560. člen OZ).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za to pogodbo ni. Pogodba učinkuje šele ob smrti ene od strank, ko popravkov ni več — pred podpisom naj jo pregleda odvetnik ali notar.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

1. člen — Pogodbeni stranki

Preživljanec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in preživljalec: ________________, ________________, EMŠO ________________, ki je preživljancu ________________,

skleneta v obliki notarskega zapisa naslednjo pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

2. člen — Predmet pogodbe

Preživljalec se zavezuje, da bo preživljanca preživljal do njegove smrti, preživljanec pa izjavlja, da mu zapušča premoženje, opisano v tem členu, s tem da je izročitev tega premoženja odložena do preživljančeve smrti.

Premoženje obsega naslednje nepremičnine: ________________. Prenaša se delež ________________.

Skupaj z nepremičninami so predmet te pogodbe premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje teh nepremičnin.

3. člen — Obseg preživljanja

Preživljalec se zavezuje, da bo preživljancu zagotavljal: ________________.

Preživljanje se začne ________________ in traja do smrti preživljanca.

Preživljalec obveznosti izpolnjuje osebno, razen če se stranki v posameznem primeru dogovorita drugače.

4. člen — Odgovornost za dolgove

Preživljalec po smrti preživljanca ni odgovoren za njegove dolgove.

5. člen — Prenos lastninske pravice

Izročitev premoženja, ki je predmet te pogodbe, je odložena do smrti preživljanca.

Lastninska pravica na nepremičninah preide na preživljalca z vpisom v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo; podpis na dovolilu mora biti overjen.

Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice v korist preživljalca ________________, EMŠO ________________, v deležu ________________ vsebuje notarski zapis te pogodbe.

6. člen — Davčne obveznosti

Davek na dediščine in darila plača preživljalec kot oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Davčna obveznost nastane na dan smrti preživljanca. Davčna osnova je vrednost prejetega premoženja na dan nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo nanj.

Preživljalec to pogodbo prijavi finančnemu uradu v 15 dneh od sklenitve, napoved za odmero davka pa vloži v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri istem uradu.

7. člen — Razveza in spremenjene razmere

Stranki lahko to pogodbo sporazumno razvežeta tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati.

Vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Če se razmere po sklenitvi tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, sodišče na zahtevo ene ali druge stranke njuno razmerje uredi znova ali ga razveže; preživljančevo pravico lahko spremeni v dosmrtno denarno rento, če to ustreza obema strankama.

8. člen — Smrt preživljalca

Če preživljalec umre pred preživljancem, preidejo njegove obveznosti iz te pogodbe na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo.

Če v nadaljevanje pogodbe ne privolijo, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.

Če pogodbenih obveznosti ne morejo prevzeti, imajo pravico zahtevati odškodnino od preživljanca; odškodnino določi sodišče po prostem preudarku.

9. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sestavljena v obliki notarskega zapisa, ki ga sestavi ________________. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična.

Stranki soglašata, da so spremembe in dopolnitve te pogodbe veljavne samo v obliki, ki je predpisana za samo pogodbo.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sklenjena v ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Preživljanec

Preživljalec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • S pogodbo se preživljalec zaveže preživljati preživljanca, ta pa izjavi, da mu zapušča premoženje, katerega izročitev je odložena do njegove smrti (Obligacijski zakonik, 557. člen).
  • Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa; pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična (OZ, 558. in 55. člen).
  • Predmet pogodbe so nepremičnine in premičnine, namenjene njihovi rabi; druge premičnine so predmet pogodbe le, če so v njej navedene (OZ, 557. člen).
  • Preživljalec po smrti preživljanca ni odgovoren za njegove dolgove, razen za tiste obstoječe dolgove določenim upnikom, ki jih pogodba izrecno določa (OZ, 560. člen).
  • Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem; taka prepoved odtujitve in obremenitve se vpiše v zemljiško knjigo (OZ, 559. člen; ZZK-1, 13. člen).
  • Davek na dediščine in darila plača preživljalec, davčna obveznost pa nastane na dan smrti preživljanca (ZDDD, 3. in 6. člen).
  • Pogodbo je treba prijaviti finančnemu uradu v 15 dneh od sklenitve, napoved za odmero davka pa vložiti v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti (ZDDD, 15. člen).
  • Dedič prvega dednega reda je davka oproščen; z njim so izenačeni zet, snaha in pastorek (ZDDD, 9. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Odločba Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 36/2016

    Razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD o vrednotenju nepremičnin z 80 % posplošene tržne vrednosti.

  • Obligacijski zakonik, 55. člen

    Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega.

  • Obligacijski zakonik, 557. člen

    Preživljalec se zaveže, da bo preživljal preživljanca, ta pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Druge premičnine morajo biti v pogodbi navedene.

  • Obligacijski zakonik, 558. člen

    Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

  • Obligacijski zakonik, 559. člen

    Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

  • Obligacijski zakonik, 560. člen

    Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove; v pogodbi pa se lahko določi, da bo odgovoren za obstoječe dolgove določenim upnikom.

  • Obligacijski zakonik, 561. člen

    Stranki lahko pogodbo sporazumno razvežeta tudi po tem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Če živita skupaj in se razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko razvezo zahteva vsaka stranka; enako, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

  • Obligacijski zakonik, 562. člen

    Če se razmere po sklenitvi tako spremenijo, da postane izpolnitev znatno otežkočena, sodišče na zahtevo stranke razmerje uredi znova ali ga razveže; preživljančevo pravico lahko spremeni v dosmrtno denarno rento, če to ustreza obema strankama.

  • Obligacijski zakonik, 563. člen

    Če umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če v to privolijo. Če ne privolijo, se pogodba razveže brez pravice do odškodnine za prejšnje preživljanje.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 13. člen

    V zemljiško knjigo se vpiše tudi pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    Nepremičnina mora biti v listini označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo; navedena mora biti tudi oseba, v korist katere naj se vpis opravi.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 3. člen

    Davčni zavezanec je tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 5. člen

    Osnova za davek je vrednost prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen na dan nastanka davčne obveznosti. Nekdanja določba o 80 % posplošene vrednosti je bila razveljavljena leta 2016.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 6. člen

    Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju nastane davčna obveznost na dan smrti preživljanca.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 8. in 9. člen

    Davčne stopnje so različne glede na dedne redove. Davka je oproščen dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen; z njimi so izenačeni tudi zet, snaha in pastorek.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 15. člen

    Zavezanec mora pogodbo o dosmrtnem preživljanju prijaviti v 15 dneh od sklenitve pri davčnem uradu na območju, kjer je premoženje ali kjer je vpisan v davčni register. Napoved za odmero davka vloži v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri istem uradu.

  • Zakon o dohodnini, 76. člen

    Dohodnine se ne plačuje od dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju.

  • Zakon o dohodnini, 95. člen

    Za odsvojitev kapitala se ne šteje odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za pogodbo o dosmrtnem preživljanju?

Ne. Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (558. člen OZ), besedilo pa sestavi notar. Ta vzorec je pripomoček za pripravo — z njim uredite podatke o strankah, premoženju in obsegu preživljanja, preden greste k notarju.

Ali je pogodba veljavna, če jo stranki podpišeta brez notarja?

Ne. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična (55. člen OZ). Predpisana oblika za to pogodbo je notarski zapis (558. člen OZ), zato zgolj podpisano ali overjeno besedilo ne zadošča.

Kdaj preide premoženje na preživljalca?

Izročitev premoženja je odložena do smrti preživljanca (557. člen OZ). Lastninska pravica na nepremičninah pa preide šele z vpisom v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom (49. člen SPZ).

Kdo plača davek in koliko znaša?

Davek na dediščine in darila plača preživljalec kot oseba, ki prejme premoženje na podlagi te pogodbe (3. člen ZDDD). Stopnja je odvisna od dednega reda in vrednosti premoženja (8. člen ZDDD), dedič prvega dednega reda pa je davka oproščen (9. člen ZDDD). Osnova je vrednost prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku pripadajočih dolgov, stroškov in bremen; nekdanja določba o 80 % posplošene vrednosti je bila razveljavljena leta 2016.

V kakšnem roku je treba pogodbo prijaviti davčnemu organu?

V 15 dneh od sklenitve pogodbe pri finančnem uradu na območju, kjer je premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register. Napoved za odmero davka se vloži v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, torej od smrti preživljanca (15. člen ZDDD).

Ali preživljanec plača dohodnino od prejetega preživljanja?

Ne. Dohodnine se ne plačuje od dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju (76. člen ZDoh-2). Odsvojitev nepremičnine po tej pogodbi se tudi ne šteje za odsvojitev kapitala, zato se dobiček iz kapitala ne ugotavlja (95. člen ZDoh-2).

Ali je pogodbo mogoče razvezati?

Da. Stranki jo lahko razvežeta sporazumno tudi po tem, ko sta jo že začeli izpolnjevati, vsaka stranka pa lahko razvezo zahteva, če druga ne izpolnjuje obveznosti (561. člen OZ). Če stranki živita skupaj in postane skupno življenje neznosno, lahko razvezo zahteva vsaka od njiju.

Kaj se zgodi, če preživljalec umre pred preživljancem?

Obveznosti preidejo na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če v to privolijo (563. člen OZ). Če ne privolijo, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.