Preskoči na vsebino

Pisna oporoka pred pričami

Oblika oporoke, pri kateri besedila ni treba pisati z roko: listino lahko natipkate in natisnete, oporočitelj pa jo lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na isti listini. Notarja, overitve in sodišča ta oblika ne zahteva.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali je ta oblika prava za vas

    Pisno oporoko pred pričami lahko napravi oporočitelj, ki zna brati in pisati (64. člen ZD) in je sposoben za razsojanje ter star vsaj petnajst let (59. člen ZD). Če besedila ne želite pisati z roko, je to oblika, ki jo potrebujete; lastnoročna oporoka po 63. členu ZD mora biti v celoti napisana ročno.

  2. 2

    Izberite priči, ki jima zakon to dovoljuje

    Priči morata biti polnoletni, ne sme jima biti vzeta poslovna sposobnost in morata znati brati in pisati (67. člen ZD). Priča ne more biti vaš potomec, prednik, posvojenec, posvojitelj, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec katere od teh oseb ali vaš zakonec. Pričam in njihovim bližnjim v oporoki tudi ne smete ničesar zapustiti (68. člen ZD).

  3. 3

    Podpis pred obema pričama hkrati

    Natisnjeno listino lastnoročno podpišite v navzočnosti obeh prič in pred njima izrecno izjavite, da je to vaša oporoka. Priči se nato podpišeta na isti listini s pristavkom, da se podpisujeta kot priči (64. člen ZD).

  4. 4

    Kam z oporoko potem

    Oporoko lahko obdržite sami ali jo izročite v hrambo notarju, odvetniku ali sodišču — v tem primeru se vpiše v centralni register oporok, vpis pa je do vaše smrti tajen (108.b in 108.č člen Zakona o notariatu). Po smrti oporoko sodišču pošlje organ, ki sestavi smrtovnico (193. člen ZD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Oporočitelj

Več informacij

Podatki morajo omogočiti, da se ugotovi, kdo je oporočitelj; zakon natančne oblike ne predpisuje (83. člen ZD velja za dediče, za oporočitelja pa je pomembno le, da ni dvoma o njegovi istovetnosti).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Oporoka

1. člen — Oporočitelj

Podpisani oporočitelj ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, sposoben za razsojanje in po svoji svobodni volji, brez grožnje, sile, zvijače ali zmote, izjavljam, da je ta listina moja oporoka.

2. člen — Izjava pred pričama

To oporoko, ki jo je po moji izjavi sestavil kdo drug, lastnoročno podpisujem v navzočnosti obeh spodaj podpisanih prič, pred katerima hkrati izjavljam, da je to moja oporoka.

Kraj in datum: ________________, ________________.

3. člen — Priči

Prva priča: ________________.

Druga priča: ________________.

Podpisani priči potrjujeva, da je oporočitelj to listino podpisal v najini hkratni navzočnosti in da je pred nama izjavil, da je to njegova oporoka. Podpisujeva se kot priči.

Oporočitelj

Priči

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Oporočitelj mora listino podpisati v navzočnosti obeh prič hkrati in pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka; priči se podpišeta na isti listini (64. člen ZD).
  • Priča ne more biti oporočiteljev potomec, prednik, posvojenec, posvojitelj, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec katere od teh oseb ali oporočiteljev zakonec (67. člen ZD). Določila, s katerimi se kaj zapušča pričam ali njihovim prednikom, potomcem, bratom, sestram in zakoncem teh oseb, so neveljavna (68. člen ZD).
  • Nujni dediči so potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec (25. člen ZD); njihov nujni delež znaša polovico oziroma tretjino deleža po zakonitem dednem redu (26. člen ZD). Razpolaganje, ki v nujni delež posega, je mogoče izpodbijati.
  • Oporoko lahko kadar koli prekličete, v celoti ali deloma, z izjavo v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka, ali tako, da pisno oporoko uničite (99. člen ZD).
  • Če oporoko izročite v hrambo notarju, odvetniku ali sodišču, se vpiše v centralni register oporok in je do vaše smrti vpis tajen (108.b in 108.č člen Zakona o notariatu). Oporoka, ki jo hranite sami, v registru ni.
  • Davka na dediščine je oproščen dedič prvega dednega reda, z njim pa so izenačeni zet, snaha in pastorek (9. člen ZDDD). Davek odmeri davčni urad na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (14. člen ZDDD).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za oporoko ni; pri večjem premoženju, pri razpolaganju v korist oseb zunaj družine ali ob dvomu o sposobnosti za razsojanje naj oporoko pregleda notar ali odvetnik.

Oporoka

1. člen — Oporočitelj

Podpisani oporočitelj ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, sposoben za razsojanje in po svoji svobodni volji, brez grožnje, sile, zvijače ali zmote, izjavljam, da je ta listina moja oporoka.

2. člen — Izjava pred pričama

To oporoko, ki jo je po moji izjavi sestavil kdo drug, lastnoročno podpisujem v navzočnosti obeh spodaj podpisanih prič, pred katerima hkrati izjavljam, da je to moja oporoka.

Kraj in datum: ________________, ________________.

3. člen — Priči

Prva priča: ________________.

Druga priča: ________________.

Podpisani priči potrjujeva, da je oporočitelj to listino podpisal v najini hkratni navzočnosti in da je pred nama izjavil, da je to njegova oporoka. Podpisujeva se kot priči.

Oporočitelj

Priči

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Pisna oporoka pred pričami nastane tako, da oporočitelj v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, in ob tem pred njima izjavi, da je to njegova oporoka (Zakon o dedovanju, 64. člen).
  • Besedila ni treba napisati z roko — listino lahko natipkate in natisnete; lastnoročen mora biti podpis oporočitelja (Zakon o dedovanju, 64. člen).
  • To obliko lahko uporabi samo oporočitelj, ki zna brati in pisati (Zakon o dedovanju, 64. člen).
  • Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči; ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke (Zakon o dedovanju, 64. člen).
  • Priča je lahko polnoletna oseba, ki ji ni vzeta poslovna sposobnost in ki zna brati in pisati (Zakon o dedovanju, 67. člen).
  • Priča ne more biti oporočiteljev potomec, posvojenec in njegov potomec, prednik, posvojitelj, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec katere od teh oseb ali oporočiteljev zakonec (Zakon o dedovanju, 67. člen).
  • Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča pričam pri oporoki ali njihovim prednikom, potomcem, bratom, sestram in zakoncem teh oseb (Zakon o dedovanju, 68. člen).
  • Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti (Zakon o dedovanju, 59. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te oporoke izhajajo iz spodaj navedenih predpisov. Obliko in pogoje veljavnosti določa Zakon o dedovanju.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o dedovanju, 59. člen

    Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje.

  • Zakon o dedovanju, 60. člen

    Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

  • Zakon o dedovanju, 61. člen

    Razveljavitev oporoke zaradi nesposobnosti za razsojanje, starosti pod petnajst let, grožnje ali sile, zvijače ali zmote lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, v enem letu od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, najdlje pa v desetih letih od razglasitve oporoke.

  • Zakon o dedovanju, 62. člen

    Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon.

  • Zakon o dedovanju, 64. člen

    Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči; ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

  • Zakon o dedovanju, 67. člen

    Priče so lahko polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati. Priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.

  • Zakon o dedovanju, 68. člen

    Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.

  • Zakon o dedovanju, 78. člen

    Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev. Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja.

  • Zakon o dedovanju, 80. člen

    Oporočitelj lahko zapusti v oporoki eno ali več volil.

  • Zakon o dedovanju, 83. člen

    Za določitev dedičev, volilojemnikov in drugih oseb, ki jim je v oporoki določena kakšna korist, zadošča, če so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so.

  • Zakon o dedovanju, 95. člen

    Oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelje oporoke. Izvršitelj je lahko vsaka poslovno sposobna oseba, ki pa te dolžnosti ni dolžna prevzeti.

  • Zakon o dedovanju, 99. člen

    Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Pisno oporoko lahko prekliče tudi tako, da jo uniči.

  • Zakon o dedovanju, 101. člen

    Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše.

  • Zakon o dedovanju, 25. člen

    Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

  • Zakon o dedovanju, 26. člen

    Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

  • Zakon o dedovanju, 76. člen

    Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, najpozneje pa v desetih letih od razglasitve oporoke.

  • Zakon o dedovanju, 193. člen

    Oporoka, ki jo je zapustil pokojnik, se pošlje sodišču skupaj s smrtovnico. Organ, ki sestavi smrtovnico, se mora prepričati, ali je za pokojnikom ostala pisna oporoka ali listina o ustni oporoki.

  • Zakon o dedovanju, 194. člen

    Ko sodišče ugotovi, da je oporočitelj umrl ali da je razglašen za mrtvega, njegovo oporoko odpre, jo prebere in o tem sestavi zapisnik; oporoka se odpre in prebere ne glede na to, ali je po zakonu veljavna.

  • Zakon o notariatu, 108.b in 108.č člen

    Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah v obliki notarskega zapisa, o oporokah, shranjenih pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, ter o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču. Dokler je oporočitelj živ, je vpis tajen.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen

    Davka je oproščena dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda; z njim so izenačeni zet, snaha in pastorek.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 14. člen

    Davčni urad odmeri davek na dediščino na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Pogosta vprašanja

Ali mora biti oporoka pred pričami napisana z roko?

Ne. Pri tej obliki mora biti lastnoročen samo podpis oporočitelja, besedilo pa sme sestaviti kdo drug — tudi na računalnik in natisnjeno (64. člen Zakona o dedovanju). Z roko mora biti v celoti napisana le lastnoročna oporoka po 63. členu istega zakona.

Koliko prič potrebujem in kaj morata storiti?

Dve. Oporočitelj mora listino lastnoročno podpisati v navzočnosti obeh hkrati in pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka; priči se nato podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči (64. člen Zakona o dedovanju).

Kdo ne more biti priča pri oporoki?

Priča ne more biti oporočiteljev potomec, posvojenec in njegov potomec, prednik, posvojitelj, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec katere od teh oseb ali oporočiteljev zakonec (67. člen Zakona o dedovanju). Priča mora biti tudi polnoletna, ne sme ji biti vzeta poslovna sposobnost in mora znati brati in pisati.

Ali moram oporoko overiti pri notarju ali jo vložiti na sodišče?

Za veljavnost ne — 64. člen Zakona o dedovanju med pogoji ne navaja ne overitve ne vložitve. Oporoko, ki ostane za pokojnikom, pošlje sodišču organ, ki sestavi smrtovnico (193. člen), sodišče pa jo po smrti odpre in razglasi (194. člen).

Ali se taka oporoka vpiše v centralni register oporok?

Samo, če jo izročite v hrambo. Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah v obliki notarskega zapisa, o oporokah, shranjenih pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, ter o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču (108.b člen Zakona o notariatu). Dokler je oporočitelj živ, je vpis tajen (108.č člen).

Koliko stane in kakšen davek plačajo dediči?

Ta obrazec je brezplačen in brez registracije. Davka na dediščine je oproščen dedič prvega dednega reda, z njim pa so izenačeni zet, snaha in pastorek (9. člen Zakona o davku na dediščine in darila). Napovedi za dediščino ni treba vlagati — davčni urad davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju (14. člen istega zakona).

Do kdaj je mogoče oporoko izpodbijati?

Neveljavnost zaradi napak v obliki lahko uveljavlja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, najpozneje pa v desetih letih od razglasitve (76. člen Zakona o dedovanju). Razveljavitev zaradi nesposobnosti za razsojanje, grožnje, sile, zvijače ali zmote je mogoče zahtevati v enem letu od dneva, ko je upravičenec zvedel za vzrok, najdlje pa deset let od razglasitve (61. člen).

Ali lahko z oporoko koga povsem izpustim?

Nujnih dedičev ne v celoti. Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec (25. člen Zakona o dedovanju). Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih nujnih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu (26. člen).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.