Preskoči na vsebino

Opozorilo delodajalcu zaradi neizplačila plače

Pisna zahteva, s katero delavec delodajalca opozori, da mu ni izplačal zapadle plače, regresa ali povračila stroškov v zvezi z delom, in zahteva plačilo. Zahtevo predvideva prvi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih; z vročitvijo začne teči rok osmih delovnih dni, po katerem lahko delavec zahteva sodno varstvo. Isti dopis lahko služi tudi kot pisni opomin pred izredno odpovedjo po drugem odstavku 111. člena istega zakona.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali je plača res zapadla

    Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, plačilno obdobje pa ne sme biti daljše od enega meseca (134. člen ZDR-1). Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača prvi naslednji delovni dan. Pred iztekom tega roka plača ni zamujena.

  2. 2

    Opozorilo mora biti pisno in vročeno

    Prvi odstavek 200. člena ZDR-1 zahteva pisno zahtevo, drugi odstavek pa rok osmih delovnih dni veže na VROČENO pisno zahtevo. Dopis zato izročite osebno proti podpisu na kopijo ali pošljite priporočeno s povratnico in dokazilo shranite.

  3. 3

    Če roka ne spoštuje: sodno varstvo ali izvršba

    Po poteku osmih delovnih dni ima delavec 30 dni, da zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena). Denarne terjatve lahko uveljavlja tudi neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek). Če ima pisni obračun plače, je ta verodostojna listina za predlog za izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1).

  4. 4

    Kadar razmišljate o izredni odpovedi

    Pisni opomin delodajalcu in pisno obvestilo inšpektoratu za delo sta po drugem odstavku 111. člena ZDR-1 pogoj za izredno odpoved delavca. Rok za delodajalca so v tem primeru trije delovni dnevi, izredna odpoved pa je mogoča v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Delodajalec

Zakaj je to potrebno?

Ni obvezno. Vpišite, komu pri delodajalcu dopis izročate.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pisno opozorilo delodajalcu zaradi neizplačila plače (zahteva za izpolnitev obveznosti)

Delavec: ________________, ________________, kontakt ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Opozorilo obravnava: ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: pisno opozorilo zaradi neizplačila plače in zahteva za izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja.

Pri delodajalcu ________________ sem od ________________ zaposlen na delovnem mestu ________________.

Na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih pisno zahtevam, da delodajalec izpolni svojo obveznost iz delovnega razmerja in mi izplača spodaj navedene zapadle prejemke.

4. člen — Kaj ni bilo izplačano

Neizplačano je ostalo: ________________.

Obdobja, za katera plačila nisem prejel: ________________.

Skupni neplačani znesek znaša ________________ EUR, zapadel v plačilo ________________.

5. člen — Zahtevek

Zahtevam, da mi navedeni znesek nakažete na transakcijski račun ________________ v ________________ delovnih dneh od vročitve tega opozorila.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

6. člen — Zamudne obresti

Skupaj z glavnico zahtevam zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Pisni obračun plače je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Za morebitna pojasnila sem dosegljiv na ________________. Prosim za pisno potrditev prejema tega opozorila.

Kraj in datum

Delavec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rok osmih delovnih dni iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 teče od VROČITVE pisne zahteve. Opozorilo zato izročite osebno proti podpisu na kopijo ali pošljite priporočeno s povratnico in dokazilo shranite.
  • Po poteku osmih delovnih dni ima delavec 30 dni, da zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec ne glede na ta rok uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek istega člena).
  • Pisni opomin pred izredno odpovedjo je nekaj drugega: rok za delodajalca so trije delovni dnevi, delavec pa mora o kršitvah pisno obvestiti tudi inšpektorat za delo (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). Šele nato lahko izredno odpove pogodbo, in to v 30 dneh.
  • Izredna odpoved zaradi neizplačila plače je po prvem odstavku 111. člena ZDR-1 mogoča, kadar delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma je izplačeval bistveno zmanjšano plačo ali kadar plače dvakrat zaporedoma oziroma v obdobju šestih mesecev ni izplačal ob dogovorjenem roku.
  • Pisni obračun plače je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1); izvršba za izterjavo denarne terjatve se na podlagi verodostojne listine dovoli po 23. členu ZIZ. Zato je smiselno obračun zahtevati tudi takrat, kadar je glavni spor neizplačana plača.
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1); zastaranje teče za vsak mesečni prejemek posebej.
  • Delodajalcu, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna, se izreče globa od 3.000 do 20.000 eurov, manjšemu delodajalcu od 1.500 do 8.000 eurov, odgovorni osebi delodajalca pravne osebe pa od 450 do 2.000 eurov (27. točka prvega odstavka in drugi ter četrti odstavek 217. člena ZDR-1). Nadzor opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo (2. člen ZID-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za to opozorilo ni; pisno obliko zahteve predpisuje prvi odstavek 200. člena ZDR-1.

Pisno opozorilo delodajalcu zaradi neizplačila plače (zahteva za izpolnitev obveznosti)

Delavec: ________________, ________________, kontakt ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Opozorilo obravnava: ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: pisno opozorilo zaradi neizplačila plače in zahteva za izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja.

Pri delodajalcu ________________ sem od ________________ zaposlen na delovnem mestu ________________.

Na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih pisno zahtevam, da delodajalec izpolni svojo obveznost iz delovnega razmerja in mi izplača spodaj navedene zapadle prejemke.

4. člen — Kaj ni bilo izplačano

Neizplačano je ostalo: ________________.

Obdobja, za katera plačila nisem prejel: ________________.

Skupni neplačani znesek znaša ________________ EUR, zapadel v plačilo ________________.

5. člen — Zahtevek

Zahtevam, da mi navedeni znesek nakažete na transakcijski račun ________________ v ________________ delovnih dneh od vročitve tega opozorila.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

6. člen — Zamudne obresti

Skupaj z glavnico zahtevam zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Pisni obračun plače je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Za morebitna pojasnila sem dosegljiv na ________________. Prosim za pisno potrditev prejema tega opozorila.

Kraj in datum

Delavec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (ZDR-1, 134. člen, prvi in drugi odstavek).
  • Delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec svoje obveznosti izpolni oziroma kršitev odpravi (ZDR-1, 200. člen, prvi odstavek).
  • Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi obveznosti ne izpolni, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (ZDR-1, 200. člen, drugi odstavek).
  • Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec ne glede na ta rok uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (ZDR-1, 200. člen, četrti odstavek).
  • Pisni obračun plače je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (ZDR-1, 135. člen, tretji odstavek).
  • Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu opomina obveznosti ne izpolni, lahko delavec izredno odpove pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku (ZDR-1, 111. člen, drugi odstavek).
  • Delodajalcu, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna, se izreče globa od 3.000 do 20.000 eurov (ZDR-1, 217. člen, prvi odstavek, 27. točka).
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (ZDR-1, 202. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli tega opozorila izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 134. člen

    Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 135. člen, drugi in tretji odstavek

    Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun. Pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 130. člen, prvi in četrti odstavek

    Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter stroškov na službenem potovanju, in mu jih povrniti mesečno v skladu s 134. členom.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 131. člen, prvi in drugi odstavek

    Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, in sicer najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen

    Delavec ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi tega ne stori, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo; denarne terjatve pa lahko ne glede na ta rok uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 111. člen, prvi in drugi odstavek

    Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo ali če mu dvakrat zaporedoma oziroma v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob dogovorjenem roku. Pred tem ga mora pisno opomniti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; rok za delodajalca so trije delovni dnevi.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 202. člen

    Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217. člen, prvi odstavek, 27. točka

    Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom tega zakona. Za manjšega delodajalca je globa od 1.500 do 8.000 eurov, za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe pa od 450 do 2.000 eurov.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 23. člen

    Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine.

  • Zakon o inšpekciji dela, 2. člen

    Inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij in minimalne plače.

Pogosta vprašanja

Kdaj je plača zamujena?

Ko poteče 18. dan po preteku plačilnega obdobja. Drugi odstavek 134. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, prvi odstavek istega člena pa, da plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega meseca. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.

Ali obstaja uraden obrazec za opozorilo delodajalcu?

Ne. Uradnega obrazca ni, zakon pa predpisuje pisno obliko: prvi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih daje delavcu pravico pisno zahtevati, da delodajalec izpolni svojo obveznost. Vsebino dopisa sestavi delavec sam.

Koliko časa ima delodajalec, da plačo izplača?

Osem delovnih dni od vročitve pisne zahteve. Če v tem roku obveznosti ne izpolni, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Rok teče od vročitve, ne od datuma na dopisu.

Ali moram opozorilo overiti pri notarju?

Ne. Overitev podpisa ni predpisana; 200. člen ZDR-1 zahteva le pisno obliko. Pomembno je dokazilo o vročitvi, ker od nje teče rok osmih delovnih dni — zahtevo zato izročite osebno proti podpisu na kopijo ali pošljite priporočeno s povratnico.

Koliko stane ta obrazec?

Nič. Obrazec je brezplačen in brez registracije, vpisani podatki pa ostanejo v vašem brskalniku — stran nima strežniškega dela in ničesar ne shrani in ne pošlje. Tudi opozorilo samo je brez stroškov; sodne takse nastanejo šele, če pozneje vložite tožbo ali predlog za izvršbo.

Ali lahko tožim takoj, brez opozorila?

Da, kadar gre za denarno terjatev. Četrti odstavek 200. člena ZDR-1 določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja ne glede na rok iz drugega odstavka uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Pisno opozorilo je kljub temu smiselno, ker je pogosto hitrejše in je pogoj za izredno odpoved po 111. členu.

Do kdaj lahko terjam neizplačano plačo?

Pet let. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Zastaranje teče za vsako mesečno plačo posebej, zato starejši mesec zastara prej kot novejši.

Ali je opozorilo pogoj za izredno odpoved zaradi neizplačila plače?

Da. Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu opomina ne plača, lahko delavec izredno odpove pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.