Preskoči na vsebino

Zahteva za izdajo plačilne liste (pisnega obračuna plače)

Pisna zahteva, s katero delavec od delodajalca zahteva pisni obračun plače — plačilno listo — za posamezna plačilna obdobja ali za preteklo koledarsko leto. Delodajalec mora mesečni obračun izdati do konca plačilnega dne, letnega pa do 31. januarja; oboje določa 135. člen Zakona o delovnih razmerjih. Pisna zahteva po prvem odstavku 200. člena istega zakona sproži rok osmih delovnih dni, po katerem lahko delavec zahteva sodno varstvo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, kateri obračun sploh zahtevate

    Mesečni pisni obračun se izda do konca plačilnega dne za vsako plačilno obdobje (drugi odstavek 135. člena ZDR-1). Letni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto se izda najkasneje do 31. januarja (četrti odstavek istega člena). Gre za dve ločeni obveznosti in v zahtevi navedite, katero uveljavljate.

  2. 2

    Navedite obdobje čim bolj določno

    Zapišite plačilna obdobja, za katera obračun manjka, ali koledarsko leto pri letnem obračunu. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih (202. člen ZDR-1), zato je smiselno zajeti vsa obdobja, za katera obračuna nimate.

  3. 3

    Zahtevo oddajte tako, da bo vročena

    Drugi odstavek 200. člena ZDR-1 veže rok osmih delovnih dni na VROČENO pisno zahtevo. Zahtevo izročite osebno proti podpisu na kopijo ali pošljite priporočeno s povratnico; brez dokazila o vročitvi je začetek roka težko izkazati.

  4. 4

    Počakajte osem delovnih dni

    Delodajalec ima po drugem odstavku 200. člena ZDR-1 osem delovnih dni od vročitve, da obveznost izpolni. Šele po poteku tega roka teče 30-dnevni rok, v katerem lahko zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

  5. 5

    Če obračuna ne dobite

    Kršitev lahko prijavite Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (2. člen ZID-1); delodajalcu grozi globa od 3.000 do 20.000 eurov (27. točka prvega odstavka 217. člena ZDR-1). Če je hkrati ostala neizplačana plača, lahko denarno terjatev uveljavljate neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Zahteva se naslovi na delodajalca, torej na pravno ali fizično osebo, s katero imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Zakaj je to potrebno?

Ni obvezno. Vpišite, komu pri delodajalcu zahtevo izročate.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za izdajo pisnega obračuna plače

Delavec: ________________, ________________, kontakt ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Zahtevo obravnava: ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: pisna zahteva za izdajo pisnega obračuna plače (plačilne liste).

Pri delodajalcu ________________ sem od ________________ zaposlen na delovnem mestu ________________.

Na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih pisno zahtevam, da delodajalec izpolni svojo obveznost iz delovnega razmerja in mi izda pisni obračun plače.

4. člen — Obračun za posamezna plačilna obdobja

Zahtevam pisni obračun za plačilna obdobja od ________________ do ________________.

Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun. Plačilna obdobja ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.

5. člen — Vsebina zahtevanega obračuna

Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih sem upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan.

Razvidni morajo biti tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

6. člen — Način izročitve

Prosim, da mi obračun izročite osebno na delovnem mestu.

7. člen — Rok

Prosim, da zahtevi ugodite v ________________ delovnih dneh od vročitve te zahteve.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Za morebitna pojasnila sem dosegljiv na ________________. Prosim za pisno potrditev prejema te zahteve.

Kraj in datum

Delavec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Obveznost izdaje pisnega obračuna je v DRUGEM odstavku 135. člena ZDR-1; naslov tega člena je „kraj in način izplačila plače“, ne „obračun plače“.
  • Mesečni in letni obračun sta ločeni obveznosti: mesečni do konca plačilnega dne (drugi odstavek 135. člena), letni za preteklo koledarsko leto najkasneje do 31. januarja (četrti odstavek 135. člena).
  • Rok osmih delovnih dni iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 teče od VROČITVE pisne zahteve. Zahtevo zato izročite osebno proti podpisu na kopijo ali pošljite priporočeno s povratnico in dokazilo shranite.
  • Po poteku osmih delovnih dni ima delavec 30 dni, da zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec ne glede na ta rok uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek istega člena).
  • Pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (tretji odstavek 135. člena ZDR-1). Zato ga je smiselno pridobiti tudi takrat, kadar je glavni spor neizplačana plača.
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1).
  • Delodajalcu, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom ZDR-1, se izreče globa od 3.000 do 20.000 eurov (27. točka prvega odstavka 217. člena ZDR-1). Nadzor opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo (2. člen ZID-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za to zahtevo ni; pisno obliko zahteve predpisuje prvi odstavek 200. člena ZDR-1, vsebino zahtevanega obračuna pa drugi odstavek 135. člena.

Zahteva za izdajo pisnega obračuna plače

Delavec: ________________, ________________, kontakt ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Zahtevo obravnava: ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: pisna zahteva za izdajo pisnega obračuna plače (plačilne liste).

Pri delodajalcu ________________ sem od ________________ zaposlen na delovnem mestu ________________.

Na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih pisno zahtevam, da delodajalec izpolni svojo obveznost iz delovnega razmerja in mi izda pisni obračun plače.

4. člen — Obračun za posamezna plačilna obdobja

Zahtevam pisni obračun za plačilna obdobja od ________________ do ________________.

Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun. Plačilna obdobja ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.

5. člen — Vsebina zahtevanega obračuna

Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih sem upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan.

Razvidni morajo biti tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

6. člen — Način izročitve

Prosim, da mi obračun izročite osebno na delovnem mestu.

7. člen — Rok

Prosim, da zahtevi ugodite v ________________ delovnih dneh od vročitve te zahteve.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Za morebitna pojasnila sem dosegljiv na ________________. Prosim za pisno potrditev prejema te zahteve.

Kraj in datum

Delavec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan (ZDR-1, 135. člen, drugi odstavek).
  • Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu (ZDR-1, 135. člen, drugi odstavek).
  • Pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo (ZDR-1, 135. člen, tretji odstavek).
  • Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov (ZDR-1, 135. člen, četrti odstavek).
  • Plačilna obdobja ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (ZDR-1, 134. člen, prvi in drugi odstavek).
  • Delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni (ZDR-1, 200. člen, prvi odstavek).
  • Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi obveznosti ne izpolni, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (ZDR-1, 200. člen, drugi odstavek).
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (ZDR-1, 202. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli te zahteve izhajajo iz spodaj navedenih členov zakona.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen

    Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi obveznosti ne izpolni oziroma kršitve ne odpravi, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ne glede na ta rok lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 135. člen

    Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan; razvidni morajo biti tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Ta pisni obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Najkasneje do 31. januarja mora delodajalec izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto. Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 134. člen

    Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Delodajalec je dolžan delavce predhodno pisno obvestiti o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 202. člen

    Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217. člen, prvi odstavek, 27. točka

    Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec — pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost — če delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom tega zakona.

  • Zakon o inšpekciji dela, 2. člen

    Inšpektorat Republike Slovenije za delo opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področja delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja.

Pogosta vprašanja

Do kdaj mi mora delodajalec izdati plačilno listo?

Do konca plačilnega dne. Drugi odstavek 135. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalcu nalaga, da delavcu do konca plačilnega dne izda pisni obračun. Plačilni dan je določen s 134. členom istega zakona: plačilna obdobja ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.

Kaj mora plačilna lista vsebovati?

Podatke o plači, nadomestilu plače, povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Razvidni morajo biti tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Tako določa drugi odstavek 135. člena ZDR-1.

Ali obstaja uraden obrazec in ali moram zahtevo overiti?

Uradnega obrazca ni in overitev ni potrebna. Prvi odstavek 200. člena ZDR-1 zahteva zgolj pisno obliko zahteve, ne predpisuje pa ne obrazca ne overitve podpisa. Ker drugi odstavek istega člena rok osmih delovnih dni veže na VROČENO pisno zahtevo, zahtevo izročite osebno proti podpisu ali pošljite tako, da imate dokazilo o vročitvi in datumu.

Koliko stane ta obrazec in ali moram od tega kaj plačati?

Obrazec je brezplačen in brez registracije. Izdaja pisnega obračuna je zakonska obveznost delodajalca, zato zanjo delavec ne plača ničesar; peti odstavek 135. člena ZDR-1 določa, da stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca. Kar vpišete v obrazec, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Kaj lahko storim, če delodajalec plačilne liste kljub zahtevi ne izda?

Zahtevate lahko sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, in sicer v roku 30 dni od poteka osmih delovnih dni, ki jih ima delodajalec za izpolnitev (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Kršitev lahko prijavite tudi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij (2. člen Zakona o inšpekciji dela). Delodajalcu, ki delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom, grozi globa od 3.000 do 20.000 eurov (27. točka prvega odstavka 217. člena ZDR-1).

Ali lahko zahtevam plačilne liste za nazaj in kako daleč?

Da, lahko. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Za preteklo koledarsko leto ima delodajalec poleg mesečnih obračunov samostojno obveznost: najkasneje do 31. januarja mora delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto (četrti odstavek 135. člena ZDR-1).

Zakaj plačilno listo sploh potrebujem, če plače nisem prejel?

Ker je pisni obračun verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo — tako določa tretji odstavek 135. člena ZDR-1. Brez obračuna te poti ni. Ne glede na rok iz drugega odstavka 200. člena lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja tudi neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1).

Kakšna je razlika med mesečnim in letnim obračunom plače?

Mesečni obračun se izda za vsako plačilno obdobje do konca plačilnega dne (drugi odstavek 135. člena ZDR-1), letni pa zajema plače in nadomestila plač za celotno preteklo koledarsko leto in mora biti izdan najkasneje do 31. januarja (četrti odstavek istega člena). Iz letnega obračuna morata biti razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. V tem obrazcu izberete, katerega zahtevate — ali oba.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.