Preskoči na vsebino

Pogodba o ari in odstopnini

Dogovor, s katerim ena stranka drugi izroči aro v znamenje, da je posel sklenjen, in s katerim se stranki po želji dogovorita še za pravico do odstopa proti plačilu odstopnine (skesnine). Uporablja se ob predpogodbi ali ob sklenitvi glavne pogodbe — pri nakupu nepremičnine, vozila ali druge stvari.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej se dogovorita o glavnem poslu

    Ara je vezana na posel, ki ga stranki sklepata — prodajo, najem, izvedbo del. V listino zato spadata opis tega posla in cena oziroma vrednost, sicer ni jasno, v kaj se ara všteje (64. člen, drugi odstavek, Obligacijskega zakonika).

  2. 2

    Odločita se, ali je z aro dana tudi pravica do odstopa

    To je bistvena odločitev te listine. Brez dogovora o pravici do odstopa ara ni odstopnina in je posel zavezujoč (64. člen, tretji odstavek). Če je pravica dogovorjena, ara velja za odstopnino (68. člen) in vsaka stranka lahko odstopi.

  3. 3

    Zapišita, kdaj in kako je ara izročena

    Datum in način izročitve sta pomembna, ker se po prvem odstavku 64. člena Obligacijskega zakonika šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana. Pri nakazilu je dokaz izpisek, pri gotovini podpisana listina.

  4. 4

    Oblika se ravna po glavnem poslu

    Za dogovor o ari zakon ne predpisuje oblike (51. člen). Kadar je glavni posel prenos lastninske pravice na nepremičnini, mora biti pisen (52. člen), predpisana oblika pa velja tudi za predpogodbo (33. člen, drugi odstavek).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Stranka, ki aro da

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so v listini o glavnem poslu — sicer ni jasno, na kateri posel se ara nanaša.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o ari in odstopnini (skesnini)

1. člen — Pogodbeni stranki

Stranka, ki aro da: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in stranka, ki aro prejme: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ari in odstopnini.

2. člen — Glavni posel

Stranki sta sklenili oziroma se dogovarjata za naslednji posel: ________________.

Predmet posla je: ________________.

Dogovorjena cena oziroma vrednost posla znaša ________________ EUR. Glavni posel je treba skleniti oziroma izpolniti ________________.

3. člen — Ara

Stranka, ki aro da, izroči drugi stranki aro v znesku ________________ EUR (z besedo: ________________), in sicer ________________, na transakcijski račun ________________.

Ara je izročena dne ________________. Stranki soglašata, da je ara dana v znamenje, da je posel iz 2. člena te pogodbe sklenjen.

Prejemnik are s podpisom te pogodbe potrjuje, da je aro prejel.

4. člen — Vštevanje are

Pri izpolnitvi posla iz 2. člena te pogodbe se ara všteje v izpolnitev obveznosti stranke, ki jo je dala, oziroma se ji vrne.

Če je izpolnitev le delna, prejemnik are ne sme obdržati; ara se všteje v odškodnino.

5. člen — Posledice neizpolnitve

Če je za neizpolnitev posla odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev, če je ta še mogoča, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.

Če je za neizpolnitev posla odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev, če je ta še mogoča, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.

Stranka, ki zahteva izpolnitev, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode zaradi zamude.

6. člen — Ara ne daje pravice do odstopa

Stranki soglašata, da ta pogodba ne daje pravice odstopiti od posla s tem, da bi stranka, ki je aro dala, pustila aro drugi stranki, ali s tem, da bi jo stranka, ki jo je prejela, vrnila v dvojnem znesku.

Ara je dana zgolj v znamenje, da je posel sklenjen, in se všteva v izpolnitev obveznosti.

7. člen — Končne določbe

Ta pogodba velja, ko jo podpišeta obe stranki. Spremembe in dopolnitve so veljavne samo v pisni obliki.

Kadar je glavni posel pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti ta sklenjena v pisni obliki; enaka oblika velja tudi za predpogodbo.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Kraj in datum: ________________, ________________

Stranka, ki aro da

Stranka, ki aro prejme

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Ara sama po sebi ne daje pravice do odstopa od pogodbe. Kdor želi možnost odstopa, jo mora izrecno dogovoriti — šele takrat ara velja za odstopnino (64. člen, tretji odstavek, in 68. člen Obligacijskega zakonika).
  • Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke pretirano veliko aro zmanjšati (65. člen, četrti odstavek, Obligacijskega zakonika).
  • Odstopnino je treba dati hkrati z izjavo o odstopu; kdor izjavi, da bo dal odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe (67. člen, drugi in tretji odstavek, Obligacijskega zakonika).
  • Ara ni pogodbena kazen. Pogodbena kazen se ne izroči vnaprej in je ni mogoče dogovoriti za denarne obveznosti (247. člen Obligacijskega zakonika).
  • Zahtevki za vrnitev are oziroma dvojne are zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku (346. člen Obligacijskega zakonika).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za dogovor o ari in odstopnini ni; pri poslih večje vrednosti naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Pogodba o ari in odstopnini (skesnini)

1. člen — Pogodbeni stranki

Stranka, ki aro da: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in stranka, ki aro prejme: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ari in odstopnini.

2. člen — Glavni posel

Stranki sta sklenili oziroma se dogovarjata za naslednji posel: ________________.

Predmet posla je: ________________.

Dogovorjena cena oziroma vrednost posla znaša ________________ EUR. Glavni posel je treba skleniti oziroma izpolniti ________________.

3. člen — Ara

Stranka, ki aro da, izroči drugi stranki aro v znesku ________________ EUR (z besedo: ________________), in sicer ________________, na transakcijski račun ________________.

Ara je izročena dne ________________. Stranki soglašata, da je ara dana v znamenje, da je posel iz 2. člena te pogodbe sklenjen.

Prejemnik are s podpisom te pogodbe potrjuje, da je aro prejel.

4. člen — Vštevanje are

Pri izpolnitvi posla iz 2. člena te pogodbe se ara všteje v izpolnitev obveznosti stranke, ki jo je dala, oziroma se ji vrne.

Če je izpolnitev le delna, prejemnik are ne sme obdržati; ara se všteje v odškodnino.

5. člen — Posledice neizpolnitve

Če je za neizpolnitev posla odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev, če je ta še mogoča, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.

Če je za neizpolnitev posla odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev, če je ta še mogoča, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.

Stranka, ki zahteva izpolnitev, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode zaradi zamude.

6. člen — Ara ne daje pravice do odstopa

Stranki soglašata, da ta pogodba ne daje pravice odstopiti od posla s tem, da bi stranka, ki je aro dala, pustila aro drugi stranki, ali s tem, da bi jo stranka, ki jo je prejela, vrnila v dvojnem znesku.

Ara je dana zgolj v znamenje, da je posel sklenjen, in se všteva v izpolnitev obveznosti.

7. člen — Končne določbe

Ta pogodba velja, ko jo podpišeta obe stranki. Spremembe in dopolnitve so veljavne samo v pisni obliki.

Kadar je glavni posel pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti ta sklenjena v pisni obliki; enaka oblika velja tudi za predpogodbo.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloči stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Kraj in datum: ________________, ________________

Stranka, ki aro da

Stranka, ki aro prejme

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Ara je znesek denarja ali količina drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka ob sklenitvi pogodbe da drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena (Obligacijski zakonik, 64. člen, prvi odstavek).
  • Če ni dogovorjeno drugače, se šteje, da je pogodba sklenjena takrat, ko je ara dana (Obligacijski zakonik, 64. člen, prvi odstavek).
  • Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti (Obligacijski zakonik, 64. člen, drugi odstavek).
  • Sama ara ne daje pravice do odstopa: stranka, ki je aro dala, ne more odstopiti tako, da jo pusti drugi stranki, in prejemnik ne tako, da vrne dvojno aro, če ni dogovorjeno drugače (Obligacijski zakonik, 64. člen, tretji odstavek).
  • Če je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev pogodbe in povrnitev škode ali pa se zadovoljiti s prejeto aro (Obligacijski zakonik, 65. člen, prvi odstavek).
  • Če je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka zahtevati izpolnitev pogodbe, povrnitev škode in vrnitev are ali vrnitev dvojne are (Obligacijski zakonik, 65. člen, drugi odstavek).
  • Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke pretirano veliko aro zmanjšati (Obligacijski zakonik, 65. člen, četrti odstavek).
  • Če je ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se ara šteje za odstopnino: kdor jo je dal, jo ob odstopu izgubi, kdor jo je prejel, pa mora vrniti dvojni znesek (Obligacijski zakonik, 68. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih členov Obligacijskega zakonika.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 33. člen

    Predpogodba je pogodba, s katero se prevzame obveznost, da bo pozneje sklenjena glavna pogodba. Veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe; predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi zanjo.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Zahteva po obliki velja tudi za poznejše spremembe in dopolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 52. člen

    Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki.

  • Obligacijski zakonik, 64. člen

    Ara je denar ali količina drugih nadomestnih stvari, dana ob sklenitvi pogodbe v znamenje, da je pogodba sklenjena. Pri izpolnitvi se vrne ali všteje v izpolnitev. Sama po sebi ne daje pravice do odstopa.

  • Obligacijski zakonik, 65. člen

    Ureja pravice druge stranke, kadar je za neizpolnitev odgovoren dajalec oziroma prejemnik are: izpolnitev in odškodnina, zadržanje are ali vrnitev dvojne are. Sodišče sme pretirano veliko aro zmanjšati.

  • Obligacijski zakonik, 66. člen

    Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are; zahteva lahko izpolnitev ostanka in povrnitev škode ali povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, ara pa se všteje v odškodnino.

  • Obligacijski zakonik, 67. člen

    Stranki se lahko dogovorita, da ima ena ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). Odstopnina se da hkrati z izjavo o odstopu; po izjavi ni več mogoče zahtevati izpolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 68. člen

    Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se ara šteje za odstopnino. Dajalec are jo ob odstopu izgubi, prejemnik pa mora vrniti dvojni znesek.

  • Obligacijski zakonik, 247. člen

    Pogodbena kazen je znesek ali druga premoženjska korist, dogovorjena za primer neizpolnitve ali zamude. Za denarne obveznosti je ni mogoče dogovoriti. Od are se razlikuje po tem, da se ne izroči vnaprej.

  • Obligacijski zakonik, 346. člen

    Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen drugačen rok. Rok velja tudi za zahtevke za vrnitev are oziroma dvojne are.

Pogosta vprašanja

Kdaj je pogodba sklenjena, če je dana ara?

Takrat, ko je ara dana, razen če se stranki dogovorita drugače (64. člen, prvi odstavek, Obligacijskega zakonika). Ara je znamenje, da je posel sklenjen, ne pogoj zanj.

Ali lahko odstopim od pogodbe tako, da pustim aro drugi stranki?

Ne, razen če je pravica do odstopa izrecno dogovorjena. Tretji odstavek 64. člena Obligacijskega zakonika izrecno določa, da stranka, ki je aro dala, ne more odstopiti tako, da jo pusti drugi stranki, in da tega ne more storiti prejemnik z vrnitvijo dvojne are.

Kaj se zgodi z aro, če je za neizpolnitev kriv tisti, ki jo je dal?

Druga stranka po lastni izbiri zahteva izpolnitev pogodbe in povrnitev škode — pri čemer se ara všteje v odškodnino ali vrne — ali pa se zadovolji s prejeto aro (65. člen, prvi odstavek, Obligacijskega zakonika).

Kdaj je treba vrniti dvojno aro?

Kadar je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro prejela, in druga stranka izbere ta zahtevek (65. člen, drugi odstavek, Obligacijskega zakonika), ter kadar velja ara za odstopnino in prejemnik odstopi od pogodbe (68. člen, drugi odstavek).

Kakšna je razlika med aro, odstopnino in pogodbeno kaznijo?

Ara je izročena ob sklenitvi in je znamenje sklenjene pogodbe (64. člen), odstopnina je plačilo za pravico odstopiti od pogodbe in se da hkrati z izjavo o odstopu (67. člen), pogodbena kazen pa je znesek, dogovorjen za primer neizpolnitve ali zamude, in se ne more dogovoriti za denarne obveznosti (247. člen Obligacijskega zakonika).

Ali mora biti dogovor o ari sklenjen pisno, da velja?

Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (51. člen Obligacijskega zakonika). Kadar je glavni posel prenos lastninske pravice na nepremičnini, mora biti pisen (52. člen), predpisana oblika pa velja tudi za predpogodbo (33. člen, drugi odstavek).

Do kdaj lahko stranka uveljavi pravico do odstopa proti odstopnini?

Če stranki nista določili roka, do izteka časa, določenega za izpolnitev obveznosti upravičene stranke (67. člen, četrti odstavek, Obligacijskega zakonika). Pravica preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti ali sprejemati izpolnitev druge stranke (peti odstavek).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.