Preskoči na vsebino

Pogodba o preužitku

Pogodba, s katero preužitkar prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah na prevzemnika, ta pa se zaveže, da mu bo do smrti nudil dogovorjene dajatve in storitve — denarno rento, življenjske potrebščine, oskrbo, stanovanje ali uživanje zemljišča. Lastninska pravica preide že ob sklenitvi, ne po smrti; pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej premislek o tem, kaj se prenese in kdaj

    Pri preužitku preide lastninska pravica na prevzemnika že ob sklenitvi pogodbe, ne po smrti (564. člen OZ). Preužitkar po vpisu ni več lastnik; njegovo varstvo so dogovorjene dajatve in storitve ter stvarno breme, vpisano v zemljiško knjigo.

  2. 2

    Dajatve je treba opisati določno

    Zakon našteva mogoče oblike — denarne dajatve, življenjske potrebščine, oskrbovanje, stanovanjski prostor, uživanje zemljišča (565. člen OZ) — ne določa pa njihove vsebine. Kar ni zapisano določno, se pozneje težko izterja.

  3. 3

    Pogodba se sklene pri notarju

    Veljavna je samo v obliki notarskega zapisa (567. člen OZ); posel brez te oblike je ničen (48. člen Zakona o notariatu). To izpolnjeno besedilo vzemite k notarju kot podlago za pogovor — notarski zapis sestavi notar.

  4. 4

    Nato zemljiška knjiga in davek

    Lastninska pravica prevzemnika in stvarno breme v korist preužitkarja nastaneta z vpisom v zemljiško knjigo (49. in 251. člen SPZ). Napoved za odmero davka na dediščine in darila je treba vložiti v 15 dneh po podpisu pogodbe (13. člen ZDDD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Preužitkar

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (31. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o preužitku

1. člen — Pogodbeni stranki

Preužitkar: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in prevzemnik: ________________, ________________, EMŠO ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o preužitku.

2. člen — Predmet pogodbe

Preužitkar je lastnik naslednjih nepremičnin: ________________.

Preužitkar se zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na navedenih nepremičninah v deležu ________________, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju do njegove smrti nudil dajatve in storitve, dogovorjene v tej pogodbi.

Skupaj z nepremičninami so predmet te pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje teh nepremičnin, in sicer: ________________.

3. člen — Dajatve in storitve prevzemnika

Prevzemnik se zavezuje, da bo preužitkarju do njegove smrti nudil dajatve in storitve, ki so določene v tem in v naslednjih členih te pogodbe.

Obveznosti prevzemnika so osebne narave in jih prevzemnik izpolnjuje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Preužitkar ostane v svojem življenjskem okolju in obdrži pravico do samostojnega odločanja o svojih osebnih zadevah.

4. člen — Preužitek kot stvarno breme

Stranki se dogovorita, da se pravice preužitkarja iz te pogodbe zavarujejo z ustanovitvijo stvarnega bremena na nepremičninah iz 2. člena te pogodbe v korist preužitkarja ________________, EMŠO ________________.

Prevzemnik kot lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz tega stvarnega bremena.

Če prevzemnik nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz te pogodbe odgovoren tudi novi pridobitelj, ker je preužitek vpisan v zemljiško knjigo.

5. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Preužitkar ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičninah iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist prevzemnika ________________, EMŠO ________________, v deležu ________________.

Prevzemnik ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri istih nepremičninah vknjiži stvarno breme preužitka v korist preužitkarja ________________, EMŠO ________________, v vsebini, kot izhaja iz te pogodbe.

Stranki predlagata, da zemljiškoknjižno sodišče oba vpisa opravi hkrati.

6. člen — Razveza pogodbe

Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se ta pogodba razveže.

Vsaka stranka lahko zahteva razvezo te pogodbe tudi, če druga stranka svojih obveznosti iz nje ne izpolnjuje.

7. člen — Davek in stroški

Prevzemnik je preužitkarjev ________________.

Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane z dnem podpisa te pogodbe. Napoved vloži prevzemnik v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Osnova za davek je 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine na dan nastanka davčne obveznosti, stopnja pa je odvisna od dednega reda prevzemnika; prejemnik prvega dednega reda je davka oproščen.

Stroške notarskega zapisa, overitev in vpisa v zemljiško knjigo nosi prevzemnik, če se stranki ne dogovorita drugače.

8. člen — Oblika pogodbe

Stranki sta seznanjeni, da mora biti pogodba o preužitku sestavljena v obliki notarskega zapisa in da je pravni posel, ki ni sklenjen v tej obliki, ničen.

Stranki bosta to pogodbo sklenili v obliki notarskega zapisa pri notarju ________________.

9. člen — Končne določbe

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne v enaki obliki, kot je sklenjena ta pogodba.

Stranki se zavezujeta, da bosta morebitna nesoglasja reševali sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v kraju ________________ in velja, ko je sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Preužitkar

Prevzemnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Ta natisnjena listina ni sklenjena pogodba, ampak pripravljeno besedilo za notarja. Pogodba o preužitku je veljavna samo v obliki notarskega zapisa (567. člen OZ); posel, ki v tej obliki ni sklenjen, je ničen (48. člen Zakona o notariatu).
  • Lastninska pravica prevzemnika in stvarno breme v korist preužitkarja nastaneta šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. in 251. člen SPZ), ne s podpisom. Brez vpisa stvarnega bremena novi pridobitelj nepremičnine za dajatve ne odgovarja (566. člen OZ).
  • Napoved za odmero davka na dediščine in darila je treba vložiti v 15 dneh po podpisu pogodbe pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (6. in 13. člen ZDDD). Prejemnik prvega dednega reda in z njim izenačeni zet, snaha in pastorek so davka oproščeni (9. člen ZDDD), napoved pa vseeno vložijo.
  • Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati, podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti (17. člen ZDDD).
  • Če se s pogodbo o preužitku prenaša kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, odobritev upravne enote ni potrebna (19. člen ZKZ).
  • Pri preužitku preide lastninska pravica takoj, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa šele ob smrti preživljanca (564. in 557. člen OZ). Če je namen, da nepremičnina ostane v lasti do smrti, je treba izbrati drugo pogodbo.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za pogodbo o preužitku ni; besedilo pred sklenitvijo pregleda notar, pri zapletenih družinskih razmerjih pa je smiseln tudi pogovor z odvetnikom.

Pogodba o preužitku

1. člen — Pogodbeni stranki

Preužitkar: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in prevzemnik: ________________, ________________, EMŠO ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o preužitku.

2. člen — Predmet pogodbe

Preužitkar je lastnik naslednjih nepremičnin: ________________.

Preužitkar se zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na navedenih nepremičninah v deležu ________________, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju do njegove smrti nudil dajatve in storitve, dogovorjene v tej pogodbi.

Skupaj z nepremičninami so predmet te pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje teh nepremičnin, in sicer: ________________.

3. člen — Dajatve in storitve prevzemnika

Prevzemnik se zavezuje, da bo preužitkarju do njegove smrti nudil dajatve in storitve, ki so določene v tem in v naslednjih členih te pogodbe.

Obveznosti prevzemnika so osebne narave in jih prevzemnik izpolnjuje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Preužitkar ostane v svojem življenjskem okolju in obdrži pravico do samostojnega odločanja o svojih osebnih zadevah.

4. člen — Preužitek kot stvarno breme

Stranki se dogovorita, da se pravice preužitkarja iz te pogodbe zavarujejo z ustanovitvijo stvarnega bremena na nepremičninah iz 2. člena te pogodbe v korist preužitkarja ________________, EMŠO ________________.

Prevzemnik kot lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz tega stvarnega bremena.

Če prevzemnik nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz te pogodbe odgovoren tudi novi pridobitelj, ker je preužitek vpisan v zemljiško knjigo.

5. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Preužitkar ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičninah iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist prevzemnika ________________, EMŠO ________________, v deležu ________________.

Prevzemnik ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri istih nepremičninah vknjiži stvarno breme preužitka v korist preužitkarja ________________, EMŠO ________________, v vsebini, kot izhaja iz te pogodbe.

Stranki predlagata, da zemljiškoknjižno sodišče oba vpisa opravi hkrati.

6. člen — Razveza pogodbe

Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se ta pogodba razveže.

Vsaka stranka lahko zahteva razvezo te pogodbe tudi, če druga stranka svojih obveznosti iz nje ne izpolnjuje.

7. člen — Davek in stroški

Prevzemnik je preužitkarjev ________________.

Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane z dnem podpisa te pogodbe. Napoved vloži prevzemnik v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Osnova za davek je 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine na dan nastanka davčne obveznosti, stopnja pa je odvisna od dednega reda prevzemnika; prejemnik prvega dednega reda je davka oproščen.

Stroške notarskega zapisa, overitev in vpisa v zemljiško knjigo nosi prevzemnik, če se stranki ne dogovorita drugače.

8. člen — Oblika pogodbe

Stranki sta seznanjeni, da mora biti pogodba o preužitku sestavljena v obliki notarskega zapisa in da je pravni posel, ki ni sklenjen v tej obliki, ničen.

Stranki bosta to pogodbo sklenili v obliki notarskega zapisa pri notarju ________________.

9. člen — Končne določbe

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne v enaki obliki, kot je sklenjena ta pogodba.

Stranki se zavezujeta, da bosta morebitna nesoglasja reševali sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v kraju ________________ in velja, ko je sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Preužitkar

Prevzemnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • S pogodbo o preužitku preužitkar prenese lastninsko pravico na svojih nepremičninah na prevzemnika, ta pa mu do smrti nudi dogovorjene dajatve in storitve (Obligacijski zakonik, 564. člen).
  • Dajatve se lahko dogovorijo kot občasne denarne dajatve, življenjske potrebščine, oskrbovanje, zagotovitev stanovanjskega prostora ali prepustitev uživanja določenega zemljišča (Obligacijski zakonik, 565. člen).
  • Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje teh nepremičnin, če stranki ne določita drugače (Obligacijski zakonik, 564. člen, drugi odstavek).
  • Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (Obligacijski zakonik, 567. člen); posel, ki v tej obliki ni sklenjen, je ničen (Zakon o notariatu, 48. člen).
  • Dajatve in storitve se zavarujejo z vpisom stvarnega bremena v zemljiško knjigo; vpisani preužitek zavezuje tudi novega pridobitelja nepremičnine (Obligacijski zakonik, 566. člen).
  • Stvarno breme nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, za katerega je poleg pogodbe potrebno zemljiškoknjižno dovolilo (Stvarnopravni zakonik, 251. člen).
  • Davčna obveznost nastane na dan podpisa pogodbe o preužitku, napoved pa prevzemnik vloži v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (Zakon o davku na dediščine in darila, 6. in 13. člen).
  • Za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o preužitku odobritev upravne enote ni potrebna (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 19. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 564. člen

    S pogodbo o preužitku se preužitkar zaveže prenesti lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah na prevzemnika, ta pa se zaveže, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Predmet pogodbe so tudi premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

  • Obligacijski zakonik, 565. člen

    Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenja življenjskih potrebščin, oskrbovanja, zagotovitve stanovanjskega prostora, prepustitve uživanja določenega zemljišča in podobno.

  • Obligacijski zakonik, 566. člen

    Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo kot stvarno breme.

  • Obligacijski zakonik, 567. člen

    Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

  • Obligacijski zakonik, 568. člen

    Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe. Enako lahko vsaka stranka zahteva razvezo, če druga stranka svojih obveznosti ne izpolnjuje.

  • Zakon o notariatu, 47. in 48. člen

    V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni tudi pravni posli, za katere zakon določa to obliko. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, omejuje ali obremenjuje, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom.

  • Stvarnopravni zakonik, 249. in 253. člen

    Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam. Za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena, odgovarja z nepremičnino.

  • Stvarnopravni zakonik, 250. in 251. člen

    Stvarno breme nastane na podlagi pravnega posla ali zakona in se lahko ustanovi v korist določene osebe. Za nastanek na podlagi pravnega posla se poleg veljavnega pravnega posla zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 13. člen

    Med stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, sodi tudi pravica stvarnega bremena.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    Nepremičnina mora biti v listini označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 5. člen

    Osnova za davek je vrednost prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen; pri nepremičninah se šteje 80 % posplošene tržne vrednosti na dan nastanka davčne obveznosti.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 6. člen, tretji odstavek

    Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi oziroma pogodbi o preužitku — davčna obveznost pri preužitku torej nastane z dnem podpisa pogodbe.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 8. in 9. člen

    Davčne stopnje so različne glede na dedne redove. Davka je oproščen prejemnik prvega dednega reda; z njim so izenačeni zet, snaha in pastorek.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 13. in 17. člen

    Prejem je treba napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti; pri nepremičnini pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži. Brez dokaza o plačanem davku podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 19. člen

    Odobritev upravne enote ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o preužitku.

Pogosta vprašanja

Ali je pogodba o preužitku veljavna, če jo samo natisnemo in podpišemo?

Ni. Pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (567. člen OZ), pravni posel brez te oblike pa je ničen (48. člen Zakona o notariatu). To besedilo je priprava na obisk pri notarju — notar zapis sestavi sam.

Kakšna je razlika med preužitkom in dosmrtnim preživljanjem?

Pri preužitku preide lastninska pravica na prevzemnika že ob sklenitvi pogodbe, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa šele ob smrti preživljanca (564. in 557. člen OZ). Preužitkar zato izgubi lastništvo takoj, svoje dajatve pa zavaruje z vpisom stvarnega bremena.

Kakšen davek se plača od pogodbe o preužitku?

Davek na dediščine in darila. Davčna obveznost nastane na dan podpisa pogodbe (6. člen ZDDD), osnova pri nepremičninah je 80 % posplošene tržne vrednosti (5. člen ZDDD), stopnja pa je odvisna od dednega reda prejemnika (8. člen ZDDD).

Ali je sin ali hči davka oproščen?

Da. Davka je oproščen prejemnik prvega dednega reda, z njim pa so izenačeni zet, snaha in pastorek (9. člen ZDDD). Napoved je treba vložiti tudi v tem primeru.

V kakšnem roku je treba pogodbo prijaviti finančnemu uradu?

V 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, torej od podpisa pogodbe. Napoved se vloži pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen ZDDD). Brez dokaza o plačanem davku podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče overiti (17. člen ZDDD).

Kaj se zgodi, če prevzemnik nepremičnino proda naprej?

Za izpolnitev obveznosti iz pogodbe je odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo kot stvarno breme (566. člen OZ). Brez vpisa preužitkar tega jamstva nima.

Ali je mogoče pogodbo razvezati?

Da. Vsaka stranka lahko zahteva razvezo, če druga ne izpolnjuje svojih obveznosti, in tudi kadar pogodbenika živita skupaj in postane skupno življenje nevzdržno (568. člen OZ).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.