Preskoči na vsebino

Izročilna pogodba (pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja)

Pogodba, s katero izročitelj še za življenja izroči in razdeli svoje sedanje premoženje med svoje potomce, posvojence in njihove potomce. Veljavna je le v obliki notarskega zapisa in le, če se z njo strinjajo vsi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju; izročeno premoženje pozneje ne spada v zapuščino.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, kdo mora soglašati

    Pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (547. člen OZ). Kdor soglasja ne da, s tem pogodbe ne prepreči, spremeni pa njen učinek: izročeni deli se po smrti štejejo za darila (550. člen OZ).

  2. 2

    Popišite samo sedanje premoženje

    Zajeto je lahko le premoženje, ki ga izročitelj ima ob sklenitvi — vse ali del. Določilo o tem, kako naj se razdeli premoženje, ki bo šele v zapuščini, je neveljavno (548. člen OZ). Nepremičnine navedite z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen ZZK-1).

  3. 3

    Odločite se o pridržanih pravicah

    Izročitelj si lahko pridrži užitek, dosmrtno rento, dosmrtno preživljanje ali drugo nadomestilo, zase ali za svojega zakonca (551. člen OZ). Užitek na nepremičnini nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (234. člen SPZ), zato mora biti v pogodbi tudi dovolilo za njegov vpis.

  4. 4

    Nato k notarju, davčna napoved in zemljiška knjiga

    Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (547. člen OZ; 47. in 48. člen ZN). Napoved za odmero davka je treba vložiti v 15 dneh po podpisu pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen ZDDD); napoved vložijo tudi oproščeni prejemniki. Vknjižba se nato opravi na podlagi notarskega zapisa z zemljiškoknjižnim dovolilom (40. člen ZZK-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Izročitelj

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (31. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba)

1. člen — Pogodbene stranke

Izročitelj: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in prevzemniki, ki so izročiteljevi ________________: ________________,

skleneta oziroma sklenejo naslednjo pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja.

2. člen — Predmet izročitve in razdelitve

Izročitelj s to pogodbo izroči in razdeli med prevzemnike ________________.

Izročitev zajema naslednje nepremičnine: ________________.

Stranke soglašajo, da je z izročitvijo in razdelitvijo zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje. Določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini, s to pogodbo ni dogovorjeno.

3. člen — Razdelitev med prevzemnike

Premoženje iz prejšnjih členov se med prevzemnike razdeli takole: ________________.

Prevzemniki izjavljajo, da izročeno premoženje sprejmejo v obsegu, kot je razdeljeno v tem členu, in da med njimi glede razdelitve ni spora.

4. člen — Soglasje potomcev

Stranke ugotavljajo, da so s to izročitvijo in razdelitvijo soglašali vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.

Poleg prevzemnikov dajejo soglasje k tej pogodbi še: ________________.

Stranke so seznanjene, da lahko potomec, ki privolitve ni dal ob sklenitvi, to stori pozneje v obliki notarskega zapisa, in da se v nasprotnem primeru deli premoženja, izročeni drugim, po izročiteljevi smrti štejejo za darila.

5. člen — Pravice, ki si jih izročitelj pridrži

Izročitelj si ob izročitvi in razdelitvi pridrži ________________, in sicer ________________.

Pridržana pravica se nanaša na ________________.

Če je pridržana pravica užitka, raba ali služnost stanovanja na nepremičnini, prevzemniki izrecno in nepogojno dovoljujejo njen vpis v zemljiško knjigo v korist upravičenca iz tega člena; pravica nastane šele z vpisom.

6. člen — Izročiteljevi dolgovi

Za izročiteljeve dolgove prevzemniki ________________.

Stranke so seznanjene, da lahko izročiteljevi upniki izročitev in razdelitev izpodbijajo pod pogoji, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

7. člen — Položaj izročenega premoženja

Stranke so seznanjene, da po izročiteljevi smrti njegovo zapuščino sestavlja samo premoženje, ki s to pogodbo ni bilo zajeto, in premoženje, ki ga bo pridobil pozneje.

Premoženje, izročeno s to pogodbo, ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Če izročiteljev zakonec pri tej izročitvi ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena; pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa njegov nujni delež, se izročeni deli štejejo za darila.

8. člen — Jamčenje med prevzemniki

Med prevzemniki velja obveznost jamčenja, kot nastane po delitvi med sodediči.

9. člen — Preklic izročitve

Izročitelj lahko to pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti prevzemnika, če se ta po sklenitvi do njega ali njegovega bližnjega obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.

Enako pravico ima izročitelj, če prevzemnik njemu ali komu drugemu ne daje preživnine, dogovorjene s to pogodbo, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila s to pogodbo naložena.

V drugih primerih neizpolnitve prevzetih bremen odloči sodišče, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

10. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Izročitelj ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičninah ________________ vknjiži lastninska pravica v korist prevzemnikov, in sicer v obsegu, kot je določen v členu o razdelitvi med prevzemnike: ________________.

Vknjižba se dovoli na podlagi te listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa in vsebujoče to zemljiškoknjižno dovolilo.

11. člen — Davek in stroški

Stranke so seznanjene, da izročitev in razdelitev premoženja ni predmet davka na promet nepremičnin, ker se ta plačuje le od odplačnih prenosov lastninske pravice.

Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane ob podpisu te pogodbe. Prevzemniki vložijo napoved v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži; napoved vložijo tudi prejemniki, ki so davka oproščeni.

Stroške notarskega zapisa, davčnega postopka in vpisa v zemljiško knjigo nosijo prevzemniki, če se stranke ne dogovorijo drugače.

12. člen — Končne določbe

Ta pogodba je veljavna, ko je sklenjena v obliki notarskega zapisa pri notarju ________________. Pravni posel, ki v tej obliki ni sklenjen, je ničen.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v enaki obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranke rešujejo sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Sklenjeno v kraju ________________.

Izročitelj

Prevzemniki

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Ta obrazec je priprava besedila za notarja, ne pa že sklenjena pogodba. Izročilna pogodba je veljavna samo v obliki notarskega zapisa (547. člen OZ); pravni posel, ki v tej obliki ni sklenjen, je ničen (48. člen Zakona o notariatu).
  • Pogodba je veljavna le ob soglasju vseh izročiteljevih potomcev, posvojencev in njihovih potomcev, ki bi bili poklicani k dedovanju. Kdor soglasja ni dal, ga lahko da pozneje v enaki obliki (547. člen OZ); brez njega se izročeni deli po smrti štejejo za darila (550. člen OZ).
  • Napoved za odmero davka na dediščine in darila je treba vložiti v 15 dneh po podpisu pogodbe pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen ZDDD). Prejemnik prvega dednega reda in z njim izenačeni so davka oproščeni (9. člen ZDDD), napoved pa vseeno vložijo.
  • Če se izroča kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, odobritev upravne enote na podlagi izročilne pogodbe ni potrebna, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (19. člen ZKZ).
  • Lastninska pravica in pridržani užitek nastaneta šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. in 234. člen SPZ), ne s podpisom pogodbe.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca izročilne pogodbe ni; besedilo pred sklenitvijo pregleda notar, pri zapletenih družinskih razmerjih pa je smiseln tudi pogovor z odvetnikom.

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba)

1. člen — Pogodbene stranke

Izročitelj: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in prevzemniki, ki so izročiteljevi ________________: ________________,

skleneta oziroma sklenejo naslednjo pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja.

2. člen — Predmet izročitve in razdelitve

Izročitelj s to pogodbo izroči in razdeli med prevzemnike ________________.

Izročitev zajema naslednje nepremičnine: ________________.

Stranke soglašajo, da je z izročitvijo in razdelitvijo zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje. Določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini, s to pogodbo ni dogovorjeno.

3. člen — Razdelitev med prevzemnike

Premoženje iz prejšnjih členov se med prevzemnike razdeli takole: ________________.

Prevzemniki izjavljajo, da izročeno premoženje sprejmejo v obsegu, kot je razdeljeno v tem členu, in da med njimi glede razdelitve ni spora.

4. člen — Soglasje potomcev

Stranke ugotavljajo, da so s to izročitvijo in razdelitvijo soglašali vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.

Poleg prevzemnikov dajejo soglasje k tej pogodbi še: ________________.

Stranke so seznanjene, da lahko potomec, ki privolitve ni dal ob sklenitvi, to stori pozneje v obliki notarskega zapisa, in da se v nasprotnem primeru deli premoženja, izročeni drugim, po izročiteljevi smrti štejejo za darila.

5. člen — Pravice, ki si jih izročitelj pridrži

Izročitelj si ob izročitvi in razdelitvi pridrži ________________, in sicer ________________.

Pridržana pravica se nanaša na ________________.

Če je pridržana pravica užitka, raba ali služnost stanovanja na nepremičnini, prevzemniki izrecno in nepogojno dovoljujejo njen vpis v zemljiško knjigo v korist upravičenca iz tega člena; pravica nastane šele z vpisom.

6. člen — Izročiteljevi dolgovi

Za izročiteljeve dolgove prevzemniki ________________.

Stranke so seznanjene, da lahko izročiteljevi upniki izročitev in razdelitev izpodbijajo pod pogoji, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

7. člen — Položaj izročenega premoženja

Stranke so seznanjene, da po izročiteljevi smrti njegovo zapuščino sestavlja samo premoženje, ki s to pogodbo ni bilo zajeto, in premoženje, ki ga bo pridobil pozneje.

Premoženje, izročeno s to pogodbo, ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Če izročiteljev zakonec pri tej izročitvi ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena; pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa njegov nujni delež, se izročeni deli štejejo za darila.

8. člen — Jamčenje med prevzemniki

Med prevzemniki velja obveznost jamčenja, kot nastane po delitvi med sodediči.

9. člen — Preklic izročitve

Izročitelj lahko to pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti prevzemnika, če se ta po sklenitvi do njega ali njegovega bližnjega obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.

Enako pravico ima izročitelj, če prevzemnik njemu ali komu drugemu ne daje preživnine, dogovorjene s to pogodbo, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila s to pogodbo naložena.

V drugih primerih neizpolnitve prevzetih bremen odloči sodišče, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

10. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Izročitelj ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičninah ________________ vknjiži lastninska pravica v korist prevzemnikov, in sicer v obsegu, kot je določen v členu o razdelitvi med prevzemnike: ________________.

Vknjižba se dovoli na podlagi te listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa in vsebujoče to zemljiškoknjižno dovolilo.

11. člen — Davek in stroški

Stranke so seznanjene, da izročitev in razdelitev premoženja ni predmet davka na promet nepremičnin, ker se ta plačuje le od odplačnih prenosov lastninske pravice.

Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane ob podpisu te pogodbe. Prevzemniki vložijo napoved v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži; napoved vložijo tudi prejemniki, ki so davka oproščeni.

Stroške notarskega zapisa, davčnega postopka in vpisa v zemljiško knjigo nosijo prevzemniki, če se stranke ne dogovorijo drugače.

12. člen — Končne določbe

Ta pogodba je veljavna, ko je sklenjena v obliki notarskega zapisa pri notarju ________________. Pravni posel, ki v tej obliki ni sklenjen, je ničen.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v enaki obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranke rešujejo sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Sklenjeno v kraju ________________.

Izročitelj

Prevzemniki

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem (Obligacijski zakonik, 546. člen).
  • Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa; pravni posel, ki v tej obliki ni sklenjen, je ničen (Obligacijski zakonik, 547. člen, ter Zakon o notariatu, 47. in 48. člen).
  • Veljavna je le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo; kdor privolitve ni dal, jo lahko da pozneje v enaki obliki (Obligacijski zakonik, 547. člen).
  • Zajeto je lahko samo sedanje izročiteljevo premoženje, vse ali samo del; določilo o načinu razdelitve bodoče zapuščine je neveljavno (Obligacijski zakonik, 548. člen).
  • Po izročiteljevi smrti izročeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti (Obligacijski zakonik, 549. člen).
  • Izročitelj si lahko ob izročitvi pridrži užitek vsega ali dela premoženja, dosmrtno rento v naravi ali denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo, zase ali za svojega zakonca (Obligacijski zakonik, 551. člen).
  • Prevzemniki niso odgovorni za izročiteljeve dolgove, če ob izročitvi in razdelitvi ni bilo določeno kaj drugega (Obligacijski zakonik, 553. člen).
  • Davka na dediščine in darila je oproščen prejemnik prvega dednega reda in z njim izenačeni, napoved pa je treba vložiti v 15 dneh od podpisa pogodbe (Zakon o davku na dediščine in darila, 6., 9. in 13. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Odločba Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 36/2016

    Razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD o vrednotenju nepremičnin z 80 % posplošene tržne vrednosti.

  • Obligacijski zakonik, 546. člen

    Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

  • Obligacijski zakonik, 547. člen

    Pogodba je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa. Kdor privolitve ni dal, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Izročitev ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem brez potomcev, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

  • Obligacijski zakonik, 548. člen

    Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Neveljavno je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.

  • Obligacijski zakonik, 549. člen

    Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto, ki ga je pridobil pozneje. Izročeno premoženje ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

  • Obligacijski zakonik, 550. člen

    Če se kakšen potomec ni strinjal, se deli premoženja, izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Enako se ravna, če se izročitelju po izročitvi rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

  • Obligacijski zakonik, 551. člen

    Ob izročitvi in razdelitvi lahko izročitelj pridrži zase ali za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Če sta užitek ali renta dogovorjena za izročitelja in zakonca skupaj, gre ob smrti enega v celoti drugemu do njegove smrti, če ni dogovorjeno drugače.

  • Obligacijski zakonik, 552. člen

    Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca; tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena, izročitev pa ostane veljavna; pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa njegov nujni delež, se izročeni deli štejejo za darila.

  • Obligacijski zakonik, 553. člen

    Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega. Izročiteljevi upniki lahko izročitev in razdelitev izpodbijajo pod pogoji, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

  • Obligacijski zakonik, 554. člen

    Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, ki jim ga je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj.

  • Obligacijski zakonik, 555. in 556. člen

    Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti potomca in tudi, če potomec ne daje dogovorjene preživnine ali ne poravna dolgov, katerih poravnava mu je bila naložena. V drugih primerih neizpolnitve prevzetih bremen odloči sodišče, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev premoženja ali le prisilno izpolnitev bremen (555. člen). Potomec, ki je moral vrniti prejeto, lahko po izročiteljevi smrti zahteva svoj nujni delež (556. člen).

  • Zakon o notariatu, 47. in 48. člen

    V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v tej obliki (47. člen). Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični (48. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Stvarnopravni zakonik, 227., 228. in 230. člen

    Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, in traja najdlje do imetnikove smrti (227. člen). Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja (228. člen). Užitek daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar tako, da se ohranja njena substanca; užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje (230. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 234. člen

    Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V listini mora biti navedena tudi oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in na podlagi listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 5. in 6. člen

    Osnova za davek je vrednost v dar prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje (5. člen). Določba o 80 % posplošene tržne vrednosti je bila razveljavljena leta 2016. Davčna obveznost nastane na dan sprejema darila; darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu (6. člen).

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 8. in 9. člen

    Davka je oproščeno darilo, ki ga prejme dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen; izenačeni so zet, snaha in pastorek. Davek se ne plača od podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine. Za druge prejemnike veljajo stopnje po dednih redih iz 8. člena.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 13. in 17. člen

    Prejem darila je treba napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti; prejem nepremičnine se napove pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen). Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini (17. člen).

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Promet nepremičnin po tem zakonu je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Neodplačni prenosi torej niso predmet tega davka.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 19. člen

    Pravni posel odobri upravna enota. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom tega zakona.

Pogosta vprašanja

Ali mora biti izročilna pogodba sklenjena pri notarju?

Da. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (547. člen Obligacijskega zakonika). Pravni posli, za katere zakon zahteva notarski zapis in ki v tej obliki niso sklenjeni, so nični (47. in 48. člen Zakona o notariatu). Doma izpolnjeno besedilo je torej priprava za notarja, ne pa že sklenjena pogodba.

Kdo vse mora s pogodbo soglašati?

Vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (547. člen Obligacijskega zakonika). Kdor privolitve ni dal ob sklenitvi, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Izročitev ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem brez potomcev, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Kaj se zgodi, če se kateri od potomcev ne strinja?

Pogodba kot izročitev in razdelitev ne učinkuje: deli premoženja, izročeni drugim potomcem, se štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, danimi dedičem (550. člen Obligacijskega zakonika). Enako velja, če se izročitelju po sklenitvi rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Ali se izročeno premoženje upošteva pri zapuščini in nujnem deležu?

Ne. Ko izročitelj umre, je njegova zapuščina samo premoženje, ki z izročitvijo ni bilo zajeto, in premoženje, ki ga je pridobil pozneje; izročeno premoženje se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine (549. člen Obligacijskega zakonika). Če izročiteljev zakonec pri izročitvi ni bil upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena, izročeni deli pa se pri izračunu njegovega nujnega deleža štejejo za darila (552. člen).

Koliko davka se plača in v kakšnem roku?

Davka na dediščine in darila ne plača prejemnik prvega dednega reda oziroma z njim izenačeni — otrok, posvojenec, zakonec ali zunajzakonski partner, zet, snaha in pastorek (9. člen Zakona o davku na dediščine in darila); drugi plačajo davek po lestvici iz 8. člena. Davčna obveznost nastane ob podpisani izročilni pogodbi (6. člen), napoved pa je treba vložiti v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen). Davka na promet nepremičnin ni, ker se ta plačuje le od odplačnih prenosov (3. člen ZDPN-2).

Kdaj prevzemnik postane lastnik nepremičnine?

Šele z vpisom v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Vknjižba se dovoli tudi na podlagi listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (40. člen Zakona o zemljiški knjigi); brez dokaza o plačanem davku oziroma o oprostitvi podpisov ni mogoče overiti (17. člen ZDDD).

Ali lahko izročitelj izročitev prekliče?

Da, v zakonsko določenih primerih. Izročitelj lahko pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti potomca in tudi, če potomec ne daje dogovorjene preživnine ali ne poravna dolgov, katerih poravnava mu je bila naložena (555. člen Obligacijskega zakonika). Pri drugih neizpolnjenih bremenih odloči sodišče, ali gre za vrnitev premoženja ali le za prisilno izpolnitev bremen. Potomec, ki je moral vrniti prejeto, lahko po izročiteljevi smrti zahteva svoj nujni delež (556. člen).

Ali je za kmetijsko zemljišče ali kmetijo potrebna odobritev upravne enote?

Ne. Odobritev pravnega posla ni potrebna, če se kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija pridobi na podlagi izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom zakona (19. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih). Prav tako ni treba objaviti ponudbe na upravni enoti, ker se ta postopek nanaša na prodajo (20. člen ZKZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.