Preskoči na vsebino

Pogodba o prevzemu dolga

Pogodba, s katero prevzemnik prevzame dolg dosedanjega dolžnika in stopi na njegovo mesto, ta pa je obveznosti prost. Skleneta jo dolžnik in prevzemnik, učinkovati pa začne šele, ko vanjo privoli upnik.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej natančno opredelite dolg

    V pogodbi mora biti jasno, kateri dolg se prevzema: iz katere pogodbe ali drugega razmerja izvira, koliko znaša in kdaj zapade. Prevzemnik prevzame prav ta dolg in nobenega drugega.

  2. 2

    Brez upnikove privolitve prevzema ni

    Pogodbo skleneta dolžnik in prevzemnik, o sklenitvi pa lahko upnika obvesti vsak od njiju (427. člen OZ). Upnika lahko tudi pozoveta, naj se v določenem roku izreče; molk v tem roku pomeni odklonitev.

  3. 3

    Uredite zavarovanja, preden podpišete

    Poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, s prevzemom prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika (430. člen OZ). Če upnik na to računa, privolitev pridobite pisno vnaprej.

  4. 4

    Podpisi in izvodi

    Zakon oblike ne predpisuje (51. člen OZ), vendar je pisna pogodba edini zanesljiv dokaz o tem, kaj je bilo dogovorjeno. Izvod naj prejme tudi upnik, saj je njegova privolitev del listine.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Dosedanji dolžnik

Več informacij

Oseba, ki je dolg dolgovala doslej in bo po prevzemu obveznosti prosta.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o prevzemu dolga

1. člen — Pogodbeni stranki in upnik

Dosedanji dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in prevzemnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta ob privolitvi upnika ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, naslednjo pogodbo o prevzemu dolga.

2. člen — Dolg, ki se prevzema

Dosedanji dolžnik dolguje upniku iz naslova: ________________.

Dolg na dan sklenitve te pogodbe znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

Dolg zapade v plačilo ________________.

Stranki soglašata, da je dolg iz tega člena veljavno nastal in da glede njegove višine med njima ni spora.

3. člen — Prevzem dolga

Prevzemnik prevzema dolg iz 2. člena te pogodbe v celoti.

S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto dosedanjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti do upnika.

Med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dosedanjim dolžnikom in upnikom.

4. člen — Privolitev upnika

Prevzem dolga učinkuje, ko vanj privoli upnik. Upnik privolitev izjavi ________________.

Dokler upnik v prevzem dolga ne privoli, in tudi če privolitev odkloni, ima ta pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve: prevzemnik se dosedanjemu dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost do upnika, upnik pa proti prevzemniku nima nobene pravice.

Domneva se, da je upnik privolil, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.

5. člen — Obresti, zapadle do prevzema

Glede neizterjanih obresti, ki so zapadle do prevzema dolga, se stranki dogovorita, ________________.

Če ni dogovorjeno drugače, prevzemnik za neizterjane obresti, zapadle do prevzema, ne odgovarja.

6. člen — Ugovori prevzemnika

Prevzemnik lahko proti upniku uveljavlja vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med dosedanjim dolžnikom in upnikom, iz katerega izvira prevzeti dolg, ter ugovore, ki jih ima sam proti upniku.

Prevzemnik proti upniku ne more uveljavljati ugovorov, ki izvirajo iz pravnega razmerja med njim in dosedanjim dolžnikom in je bilo podlaga za prevzem dolga.

7. člen — Izjava prevzemnika o premoženjskem stanju

Prevzemnik izjavlja, da ob sklenitvi te pogodbe ni prezadolžen in da je sposoben izpolniti prevzeti dolg.

Če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, dosedanji dolžnik s to pogodbo ni prost obveznosti, pogodba pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu.

8. člen — Končne določbe

Zakon za pogodbo o prevzemu dolga posebne oblike ne predpisuje. Stranki se dogovorita, da sta pisna oblika te pogodbe in pisna oblika njenih poznejših sprememb ter dopolnitev pogoj za njihovo veljavnost.

Ta pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta dosedanji dolžnik in prevzemnik; prevzem dolga učinkuje z upnikovo privolitvijo.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, po enega prejmejo dosedanji dolžnik, prevzemnik in upnik.

9. člen — Izjava upnika o privolitvi

Upnik ________________, ________________, izjavlja, da privoli v prevzem dolga iz 2. člena te pogodbe in da za svojega dolžnika namesto dosedanjega dolžnika ________________ sprejema prevzemnika ________________.

Kraj in datum: ______________________ Podpis upnika: ______________________

Dosedanji dolžnik

Prevzemnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Upnikova privolitev je bistvena. Brez nje dosedanji dolžnik ni prost obveznosti, pogodba pa med njim in prevzemnikom učinkuje le kot prevzem izpolnitve (427. in 434. člen OZ).
  • Če pogodbenika upniku postavita rok za izjavo in se ta v njem ne izreče, se šteje, da je privolitev odklonil (427. člen, četrti odstavek OZ).
  • Poroštva in zastave tretjih oseb s prevzemom prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika (430. člen OZ). Privolitev je smiselno pridobiti pisno pred podpisom.
  • Prevzem dolga ni isto kot pristop k dolgu: pri pristopu tretji stopi v zavezo poleg dolžnika in ta ostane zavezan (432. člen OZ), pri prevzemu pa stopi namesto njega (429. člen OZ).
  • Zakon za to pogodbo ne predpisuje oblike (51. člen OZ) in ne zahteva notarske overitve podpisov. Kadar je dolg zavarovan s hipoteko na nepremičnini, ki se odtujuje prevzemniku, velja posebno pravilo o trimesečnem roku iz 428. člena OZ.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri večjih zneskih, pri zavarovanih terjatvah in kadar je upnik banka, naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.

Pogodba o prevzemu dolga

1. člen — Pogodbeni stranki in upnik

Dosedanji dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in prevzemnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta ob privolitvi upnika ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, naslednjo pogodbo o prevzemu dolga.

2. člen — Dolg, ki se prevzema

Dosedanji dolžnik dolguje upniku iz naslova: ________________.

Dolg na dan sklenitve te pogodbe znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

Dolg zapade v plačilo ________________.

Stranki soglašata, da je dolg iz tega člena veljavno nastal in da glede njegove višine med njima ni spora.

3. člen — Prevzem dolga

Prevzemnik prevzema dolg iz 2. člena te pogodbe v celoti.

S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto dosedanjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti do upnika.

Med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dosedanjim dolžnikom in upnikom.

4. člen — Privolitev upnika

Prevzem dolga učinkuje, ko vanj privoli upnik. Upnik privolitev izjavi ________________.

Dokler upnik v prevzem dolga ne privoli, in tudi če privolitev odkloni, ima ta pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve: prevzemnik se dosedanjemu dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost do upnika, upnik pa proti prevzemniku nima nobene pravice.

Domneva se, da je upnik privolil, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.

5. člen — Obresti, zapadle do prevzema

Glede neizterjanih obresti, ki so zapadle do prevzema dolga, se stranki dogovorita, ________________.

Če ni dogovorjeno drugače, prevzemnik za neizterjane obresti, zapadle do prevzema, ne odgovarja.

6. člen — Ugovori prevzemnika

Prevzemnik lahko proti upniku uveljavlja vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med dosedanjim dolžnikom in upnikom, iz katerega izvira prevzeti dolg, ter ugovore, ki jih ima sam proti upniku.

Prevzemnik proti upniku ne more uveljavljati ugovorov, ki izvirajo iz pravnega razmerja med njim in dosedanjim dolžnikom in je bilo podlaga za prevzem dolga.

7. člen — Izjava prevzemnika o premoženjskem stanju

Prevzemnik izjavlja, da ob sklenitvi te pogodbe ni prezadolžen in da je sposoben izpolniti prevzeti dolg.

Če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, dosedanji dolžnik s to pogodbo ni prost obveznosti, pogodba pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu.

8. člen — Končne določbe

Zakon za pogodbo o prevzemu dolga posebne oblike ne predpisuje. Stranki se dogovorita, da sta pisna oblika te pogodbe in pisna oblika njenih poznejših sprememb ter dopolnitev pogoj za njihovo veljavnost.

Ta pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta dosedanji dolžnik in prevzemnik; prevzem dolga učinkuje z upnikovo privolitvijo.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, po enega prejmejo dosedanji dolžnik, prevzemnik in upnik.

9. člen — Izjava upnika o privolitvi

Upnik ________________, ________________, izjavlja, da privoli v prevzem dolga iz 2. člena te pogodbe in da za svojega dolžnika namesto dosedanjega dolžnika ________________ sprejema prevzemnika ________________.

Kraj in datum: ______________________ Podpis upnika: ______________________

Dosedanji dolžnik

Prevzemnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik (Obligacijski zakonik, 427. člen).
  • Dokler upnik ne privoli ali če privolitev odkloni, ima pogodba le učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve in upnik proti prevzemniku nima pravic (OZ, 427. in 434. člen).
  • Če se upnik v roku, ki mu ga stranki postavita, ne izreče, se šteje, da je privolitev odklonil (OZ, 427. člen, četrti odstavek).
  • S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti (OZ, 429. člen).
  • Če je bil prevzemnik ob privolitvi prezadolžen in upnik tega ni vedel, prejšnji dolžnik ni prost, pogodba pa učinkuje kot pristop k dolgu (OZ, 429. člen, drugi odstavek).
  • Poroštva in zastave tretjih oseb s prevzemom prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika (OZ, 430. člen).
  • Če ni dogovorjeno drugače, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema (OZ, 430. člen, drugi odstavek).
  • Za pogodbo o prevzemu dolga zakon ne predpisuje oblike; pisnost je dokaz, ne pogoj veljavnosti (OZ, 51. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz Obligacijskega zakonika.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 427. člen

    Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Če se upnik v določenem roku ne izreče, se šteje, da je privolitev odklonil. Dokler upnik ne privoli, ima pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 428. člen

    Če je bilo ob odtujitvi nepremičnine s hipoteko dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg, se šteje, da je hipotekarni upnik privolil, če na pisno zahtevo odtujitelja v treh mesecih privolitve ne odkloni. V zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico.

  • Obligacijski zakonik, 429. člen

    S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti. Če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi prezadolžen in upnik tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji dolžnik ni prost, pogodba pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu.

  • Obligacijski zakonik, 430. člen

    Stranske pravice ostanejo, poroštva in zastave tretjih oseb pa prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Če ni dogovorjeno drugače, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, zapadle do prevzema.

  • Obligacijski zakonik, 431. člen

    Prevzemnik lahko proti upniku uveljavlja ugovore iz razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom ter svoje lastne ugovore proti upniku, ne more pa uveljavljati ugovorov iz razmerja med njim in prejšnjim dolžnikom, ki je bilo podlaga za prevzem.

  • Obligacijski zakonik, 432. člen

    S pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta zaveže izpolniti upnikovo terjatev do dolžnika, stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. To je pristop k dolgu in ne prevzem dolga.

  • Obligacijski zakonik, 434. člen

    Pri prevzemu izpolnitve se prevzemnik dolžniku zaveže, da bo izpolnil njegovo obveznost do upnika, vendar dolga ne prevzame in k njemu ne pristopi, zato upnik proti njemu nima nobene pravice.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Za prevzem dolga zakon oblike ne predpisuje.

  • Obligacijski zakonik, 54. člen

    Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe.

Pogosta vprašanja

Ali je za prevzem dolga potrebna privolitev upnika?

Da. Brez upnikove privolitve prevzem dolga ne učinkuje. Pogodbo skleneta dolžnik in prevzemnik, upnik pa vanjo privoli; dokler tega ne stori ali če privolitev odkloni, ima pogodba le učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve in upnik proti prevzemniku nima nobene pravice (427. in 434. člen OZ).

Kdaj pogodba o prevzemu dolga začne veljati?

Med dolžnikom in prevzemnikom velja s podpisom, prevzem dolga pa učinkuje z upnikovo privolitvijo. Šele takrat stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika in je ta prost obveznosti (429. člen OZ).

Kaj se zgodi, če se upnik na poziv ne odzove?

Šteje se, da je privolitev odklonil. Pogodbenika lahko od upnika zahtevata, naj se v določenem roku izreče, ali privoli v prevzem dolga; če se v tem roku ne izreče, velja, da je odklonil (427. člen, četrti odstavek OZ).

Ali mora biti pogodba o prevzemu dolga notarsko overjena?

Ne. Obligacijski zakonik za prevzem dolga ne predpisuje posebne oblike, zato overitev podpisov ni pogoj veljavnosti (51. člen OZ). Stranki se lahko sami dogovorita, da je posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe (54. člen OZ).

Koliko stane prevzem dolga?

Sama pogodba ne stane nič. Sklenejo jo zasebne stranke med seboj, noben organ v postopku ne sodeluje, zato ne nastanejo upravne ali sodne takse. Strošek nastane le, če se stranke same odločijo za notarski zapis ali za overitev podpisov, ki ju zakon ne zahteva.

Ali porok in zastavitelj še naprej jamčita za prevzeti dolg?

Ne, če v to ne privolita. Stranske pravice ob terjatvi sicer ostanejo, poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, pa s prevzemom dolga prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika (430. člen OZ).

Kakšna je razlika med prevzemom dolga in pristopom k dolgu?

Pri prevzemu dolga novi dolžnik stopi namesto prejšnjega, ta pa je prost obveznosti (429. člen OZ). Pri pristopu k dolgu tretji stopi v zavezo poleg dolžnika, ki ostane zavezan; pristop se sklene s pogodbo med upnikom in tretjim (432. člen OZ).

Katere ugovore lahko prevzemnik uveljavlja proti upniku?

Vse ugovore iz razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, iz katerega izvira prevzeti dolg, ter ugovore, ki jih ima sam proti upniku. Ugovorov iz svojega razmerja s prejšnjim dolžnikom, ki je bilo podlaga za prevzem, proti upniku ne more uveljavljati (431. člen OZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.