Preskoči na vsebino

Pooblastilo za zastopanje na zapuščinski obravnavi

Pisno pooblastilo, s katerim dedič pooblasti drugo osebo, da ga zastopa na naroku za zapuščinsko obravnavo in pri drugih dejanjih v zapuščinskem postopku. Pooblaščenec ni nujno odvetnik: pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. V pooblastilu lahko določite tudi, ali sme pooblaščenec namesto vas podati dedno izjavo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej poglejte vabilo sodišča

    Sodišče za zapuščinsko obravnavo določi narok in nanj povabi prizadete osebe (205. člen ZD). Na vabilu sta naziv okrajnega sodišča in opravilna številka zadeve; oboje prepišite v pooblastilo, da ga sodna pisarna lahko takoj vloži v pravi spis.

  2. 2

    Izberite pooblaščenca

    Ker zapuščinske zadeve obravnavajo okrajna sodišča (99. člen Zakona o sodiščih), je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP). Odvetnik torej ni obvezen, je pa sodišče dolžno stranko opozoriti, če oceni, da pooblaščenec ni sposoben za zastopanje.

  3. 3

    Določite obseg pooblastila

    Obseg pooblastila določi stranka sama (94. člen ZPP). Odločite se, ali pooblaščenec zastopa samo na naroku ali v celotnem postopku in ali sme namesto vas podati dedno izjavo po 208. členu ZD. Kar v pooblastilu ni zapisano, pooblaščenec ne sme storiti.

  4. 4

    Podpišite in izročite pooblaščencu

    Pooblastilo podpišete vi kot pooblastitelj; overitev ni pogoj za veljavnost (97. člen ZPP). Pooblaščenec pooblastilo predloži sodišču pri prvem dejanju v postopku, torej najpozneje na naroku (98. člen ZPP).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Zapuščinska zadeva

Več informacij

Podatke prepišite z vabila sodišča. Če vabila še nimate, izpolnite, kar veste — pooblastilo je veljavno tudi brez opravilne številke.

Zakaj je to potrebno?

Zapuščinske zadeve imajo oznako D. Številko najdete v glavi vabila na narok.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pooblastilo za zastopanje v zapuščinskem postopku

1. člen — Pooblastitelj in zadeva

Podpisani ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, kot ________________ zapustnika in udeleženec zapuščinskega postopka po pokojnem ________________, rojenem ________________, umrlem ________________, nazadnje stanujočem ________________,

v zapuščinski zadevi, ki jo vodi ________________ pod opravilno številko ________________,

dajem naslednje pooblastilo.

2. člen — Pooblaščenec

Za zastopanje v zgoraj navedeni zapuščinski zadevi pooblaščam ________________, rojenega ________________, stanujočega ________________.

Pooblaščenec me sme zastopati pred sodiščem v obsegu, določenem v tem pooblastilu. Kot pooblastitelj smem vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca.

3. člen — Obseg pooblastila

Pooblaščenec je pooblaščen samo za to, da me zastopa na naroku za zapuščinsko obravnavo, da se na naroku izjavi o obsegu zapuščine in o dednih deležih ter da prevzame pisanja, ki mu jih sodišče izroči na naroku.

Za druga dejanja v zapuščinskem postopku to pooblastilo ne velja.

4. člen — Izrecna pooblastila

To pooblastilo ne obsega sklenitve sodne poravnave, odpovedi pravnemu sredstvu ali njegovega umika in prenosa pooblastila na drugega. Ta dejanja si pridržim.

5. člen — Dedna izjava

To pooblastilo ne obsega izjave o sprejemu dediščine ali o odpovedi dediščini. Tako izjavo podam osebno.

6. člen — Predložitev pooblastila

Pooblaščenec to pooblastilo predloži sodišču pri prvem dejanju v postopku.

7. člen — Veljavnost in preklic

Pooblastilo velja do konca zapuščinskega postopka oziroma do preklica.

Pooblastilo lahko kadar koli prekličem, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove. Preklic oziroma odpoved se naznani sodišču, pred katerim teče postopek, pisno ali ustno na zapisnik.

Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec še en mesec dolžan opravljati dejanja zame, če je treba odvrniti škodo, ki bi lahko nastala v tem času.

8. člen — Podpis

To pooblastilo dajem v pisni obliki. Podpisa ni treba overiti; overjeno pooblastilo lahko sodišče zahteva le, če podvomi o pristnosti tega pooblastila.

V kraju ________________, dne ________________.

Pooblastitelj

Pooblaščenec (sprejem pooblastila)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pooblaščenec pooblastilo predloži sodišču pri prvem dejanju v postopku, torej najpozneje na naroku (prvi odstavek 98. člena ZPP). Sodišče lahko dovoli začasno zastopanje brez predloženega pooblastila, vendar določi rok za predložitev.
  • Podpisa na pooblastilu ni treba overiti. Sodišče lahko s sklepom odredi predložitev overjenega pooblastila samo, če podvomi o pristnosti pisnega pooblastila; zoper tak sklep ni pritožbe (tretji odstavek 97. člena ZPP).
  • Če se pooblastitelj ne more podpisati, namesto podpisa pritisne odtis kazalca. Kadar pooblaščenec ni odvetnik, morata biti pri tem navzoči dve priči, ki se na pooblastilo podpišeta (drugi odstavek 97. člena ZPP).
  • Izjave o sprejemu dediščine ali o odpovedi dediščini ni mogoče preklicati (138. člen ZD). Pooblastilo za dedno izjavo zato dajte le, kadar ste o odločitvi prepričani.
  • Prvi odstavek 87. člena ZPP, po katerem je pooblaščenec lahko vsak poslovno sposoben človek, velja za postopek pred okrajnim sodiščem. Pred višjim in vrhovnim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom, zato to pooblastilo ne zajema pritožbenega postopka.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za pooblastilo v zapuščinskem postopku ni; pri večji zapuščini ali spornih razmerjih med dediči se posvetujte z odvetnikom.

Pooblastilo za zastopanje v zapuščinskem postopku

1. člen — Pooblastitelj in zadeva

Podpisani ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, kot ________________ zapustnika in udeleženec zapuščinskega postopka po pokojnem ________________, rojenem ________________, umrlem ________________, nazadnje stanujočem ________________,

v zapuščinski zadevi, ki jo vodi ________________ pod opravilno številko ________________,

dajem naslednje pooblastilo.

2. člen — Pooblaščenec

Za zastopanje v zgoraj navedeni zapuščinski zadevi pooblaščam ________________, rojenega ________________, stanujočega ________________.

Pooblaščenec me sme zastopati pred sodiščem v obsegu, določenem v tem pooblastilu. Kot pooblastitelj smem vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca.

3. člen — Obseg pooblastila

Pooblaščenec je pooblaščen samo za to, da me zastopa na naroku za zapuščinsko obravnavo, da se na naroku izjavi o obsegu zapuščine in o dednih deležih ter da prevzame pisanja, ki mu jih sodišče izroči na naroku.

Za druga dejanja v zapuščinskem postopku to pooblastilo ne velja.

4. člen — Izrecna pooblastila

To pooblastilo ne obsega sklenitve sodne poravnave, odpovedi pravnemu sredstvu ali njegovega umika in prenosa pooblastila na drugega. Ta dejanja si pridržim.

5. člen — Dedna izjava

To pooblastilo ne obsega izjave o sprejemu dediščine ali o odpovedi dediščini. Tako izjavo podam osebno.

6. člen — Predložitev pooblastila

Pooblaščenec to pooblastilo predloži sodišču pri prvem dejanju v postopku.

7. člen — Veljavnost in preklic

Pooblastilo velja do konca zapuščinskega postopka oziroma do preklica.

Pooblastilo lahko kadar koli prekličem, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove. Preklic oziroma odpoved se naznani sodišču, pred katerim teče postopek, pisno ali ustno na zapisnik.

Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec še en mesec dolžan opravljati dejanja zame, če je treba odvrniti škodo, ki bi lahko nastala v tem času.

8. člen — Podpis

To pooblastilo dajem v pisni obliki. Podpisa ni treba overiti; overjeno pooblastilo lahko sodišče zahteva le, če podvomi o pristnosti tega pooblastila.

V kraju ________________, dne ________________.

Pooblastitelj

Pooblaščenec (sprejem pooblastila)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Zapuščinske zadeve obravnavajo okrajna sodišča na prvi stopnji (Zakon o sodiščih, 99. člen).
  • Dedič se naroka za zapuščinsko obravnavo lahko udeleži osebno ali po pooblaščencu (Zakon o pravdnem postopku, 86. člen, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).
  • Pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben — ni nujno odvetnik (ZPP, prvi odstavek 87. člena).
  • Stranka da pooblastilo pisno, obseg pooblastila pa določi sama (ZPP, 94. in 97. člen).
  • Podpisa na pooblastilu ni treba overiti; overjeno pooblastilo lahko sodišče s sklepom zahteva le, če podvomi o pristnosti (ZPP, tretji odstavek 97. člena).
  • Izjavo o sprejemu dediščine ali o odpovedi dediščini podpiše dedič sam ali njegov zastopnik, podpisa na njej pa ni treba overiti (Zakon o dedovanju, 208. člen).
  • Pooblaščenec, ki ni odvetnik, potrebuje izrecno pooblastilo za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva in za prenos pooblastila na drugega (ZPP, 96. člen).
  • Pooblastilo je mogoče kadar koli preklicati; preklic se naznani sodišču pisno ali ustno na zapisnik (ZPP, 99. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Določbe tega pooblastila izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o sodiščih, 99. člen

    Okrajna sodišča so v civilnih zadevah pristojna za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, če zakon ne določa drugače.

  • Zakon o dedovanju, 163. člen

    V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno.

  • Zakon o dedovanju, 177. člen

    Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.

  • Zakon o dedovanju, 205. člen

    Za zapuščinsko obravnavo določi sodišče narok. V vabilu opozori prizadete osebe, da lahko do konca postopka podajo izjavo, ali sprejmejo dediščino ali se ji odpovedujejo.

  • Zakon o dedovanju, 207. člen

    Pravice oseb, ki na narok ne pridejo, obravnava sodišče po podatkih, s katerimi razpolaga, pri tem pa upošteva njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe.

  • Zakon o dedovanju, 208. člen

    Če dedič sprejme dediščino ali se ji odpove, mora izjavo o tem podpisati on sam ali njegov zastopnik. Podpisa na izjavi, ki se predloži sodišču, ni treba overiti.

  • Zakon o dedovanju, 138. člen

    Izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati.

  • Zakon o pravdnem postopku, 86. člen

    Stranke smejo opravljati dejanja osebno ali po pooblaščencu. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca; sodišče pa lahko zahteva, naj se stranka sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti.

  • Zakon o pravdnem postopku, 87. člen, prvi in drugi odstavek

    V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice nepravilnega zastopanja.

  • Zakon o pravdnem postopku, 94. člen

    Obseg pooblastila določi stranka. Pooblaščenca lahko pooblasti samo za določena dejanja ali pa za vsa dejanja v postopku.

  • Zakon o pravdnem postopku, 96. člen

    Pooblaščenec, ki ni odvetnik, sme s pooblastilom brez natančneje določenih pravic opravljati vsa dejanja, vendar mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe, za pripoznanje ali odpoved zahtevku, za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva in za prenos pooblastila na drugega.

  • Zakon o pravdnem postopku, 97. člen

    Stranka da pooblastilo pisno. Kdor ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne namesto podpisa odtis kazalca; če pooblaščenec ni odvetnik, morata biti navzoči dve priči, ki se na pooblastilo podpišeta. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo.

  • Zakon o pravdnem postopku, 98. člen

    Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo pri prvem dejanju. Sodišče lahko dovoli, da stranko začasno zastopa oseba, ki pooblastila ni predložila, vendar ji določi rok za predložitev ali za izkaz odobritve stranke. Sodišče ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje.

  • Zakon o pravdnem postopku, 99. člen

    Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove. Preklic oziroma odpoved se mora naznaniti sodišču pisno ali ustno na zapisnik. Po odpovedi je pooblaščenec še en mesec dolžan opravljati dejanja, če je treba odvrniti škodo.

Pogosta vprašanja

Ali mora biti pooblaščenec na zapuščinski obravnavi odvetnik?

Ne. V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP). Ker zapuščinske zadeve na prvi stopnji obravnavajo okrajna sodišča (99. člen Zakona o sodiščih), lahko dediča zastopa tudi sorodnik ali znanec. Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, na škodljive posledice opozori stranko.

Ali mora biti pooblastilo pisno, da velja?

Da. Prvi odstavek 97. člena ZPP določa, da stranka da pooblastilo pisno. Kdor ne zna pisati ali se ne more podpisati, namesto podpisa pritisne na pooblastilo odtis kazalca; če pooblaščenec ni odvetnik, morata biti pri tem navzoči dve priči, ki se na pooblastilo podpišeta.

Ali je treba podpis na pooblastilu overiti in koliko to stane?

Overitev ni pogoj za veljavnost, zato z njo praviloma ni stroškov. ZPP v prvem odstavku 97. člena zahteva samo pisno obliko; overjeno pooblastilo lahko sodišče s sklepom odredi le, če podvomi o pristnosti pisnega pooblastila, in zoper tak sklep ni pritožbe (tretji odstavek 97. člena ZPP).

Kdaj mora pooblaščenec pooblastilo predložiti sodišču?

Pri prvem dejanju v postopku (prvi odstavek 98. člena ZPP). Sodišče lahko dovoli, da oseba, ki pooblastila ni predložila, zastopa stranko začasno, vendar ji hkrati določi rok, v katerem mora predložiti pooblastilo ali izkazati odobritev stranke za že opravljena dejanja.

Ali lahko pooblaščenec namesto mene poda dedno izjavo?

Da, če ga za to izrecno pooblastite. Izjavo o tem, da dedič dediščino sprejme ali se ji odpove, podpiše dedič sam ali njegov zastopnik, podpisa na izjavi, ki se predloži sodišču, pa ni treba overiti (208. člen ZD). Dane izjave ni mogoče preklicati (138. člen ZD), zato to pooblastilo dobro premislite.

Kaj se zgodi, če na narok ne pridem in nikogar ne pooblastim?

Sodišče obravnava pravice oseb, ki na narok ne pridejo, po podatkih, s katerimi razpolaga (207. člen ZD). Pri tem upošteva njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe; sodišče v vabilu opozori, da je izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine mogoče podati do konca postopka (205. člen ZD).

Ali lahko pooblastilo pozneje prekličem?

Da, kadar koli. Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sicer pisno ali ustno na zapisnik (99. člen ZPP). Po odpovedi mora pooblaščenec še en mesec opravljati dejanja, če je treba odvrniti škodo za pooblastitelja.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.