Preskoči na vsebino

Priglasitev dediča k dedovanju

Pisna vloga, s katero se oseba, ki misli, da ima pravico do dediščine, priglasi zapuščinskemu sodišču. Uporabi se predvsem, kadar sodišče za dediča ne ve in je objavilo oklic, ali kadar dedič svojo pravico uveljavlja pisno, ker se naroka ne bo udeležil. Priglasitvi je mogoče dodati izjavo o sprejemu dediščine.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Postopka ni treba sprožiti — vodi se po uradni dolžnosti

    Zapuščinski postopek sodišče uvede samo, brž ko izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD); matičar mora smrtovnico poslati zapuščinskemu sodišču v tridesetih dneh od vpisa smrti v matični register (179. člen ZD). Zapuščina preide na dediče že v trenutku smrti (132. člen ZD). Priglasitev je zato vloga, s katero se dedič sodišču oglasi, ne pa predlog za začetek postopka.

  2. 2

    Kdaj je priglasitev res potrebna

    Kadar ni znano, ali je kaj dedičev, sodišče z oklicem pozove tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču (130. člen ZD). Enako ravna, če je dediču postavljen začasni zastopnik, ker je njegovo prebivališče neznano ali ker živi v tujini in vročitve ni bilo mogoče opraviti (206. člen, tretji odstavek, ZD). Priglasitev je smiselna tudi, kadar se dedič naroka ne bo udeležil in želi svojo pravico uveljaviti pisno (207. člen ZD).

  3. 3

    Rok je šest mesecev od objave oklica

    Oklic se objavi na oglasni deski in na spletni strani sodišča, po potrebi pa tudi na drug primeren način; rok za priglasitev je šest mesecev od objave na spletni strani sodišča (206. člen ZD). Po preteku roka opravi sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi razpolaga. Če se ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije (130. člen, drugi odstavek, ZD).

  4. 4

    Izjava o sprejemu dediščine je ločena odločitev

    Priglasitvi je mogoče dodati izjavo, da dediščino sprejemate, ni pa to nujno — izjavo lahko podate do konca postopka (205. člen, tretji odstavek, ZD). Odločitev je dokončna: izjave o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati (138. člen ZD), dedič pa odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Sodišče in zapuščinska zadeva

Več informacij

Zapuščinsko sodišče je tisto, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (177. člen ZD). Opravilno številko najdete na oklicu ali dopisu sodišča.

Zakaj je to potrebno?

Če številke še nimate, polje pustite prazno in ga dopišite na roko.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Priglasitev k dedovanju

1. člen — Naslovnik

________________

Zapuščinska zadeva po pokojnem ________________, opravilna številka ________________.

2. člen — Podatki o zapustniku in priglasitelju

Zapustnik: ________________, zadnje prebivališče ________________, umrl ________________.

Priglasitelj: ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, v razmerju do zapustnika ________________.

Kontakt priglasitelja: ________________.

3. člen — Priglasitev k dedovanju

Sodišču se priglašam kot dedič po pokojnem ________________ in uveljavljam pravico do dediščine, in sicer do deleža, ________________.

Priglasitev dajem ________________.

Predlagam, da me sodišče v tej zapuščinski zadevi obravnava kot prizadeto osebo, me vabi na narok za zapuščinsko obravnavo in mi vroča pisanja.

4. člen — Predlog sodišču

Sodišču predlagam, da me obravnava kot dediča po pokojnem ________________ in da me s sklepom o dedovanju razglasi za dediča na deležu, ________________.

Predlagam, da mi sodišče vroči sklep o dedovanju.

5. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Priglasitev podpisujem sam oziroma po svojem zastopniku.

Kraj in datum

Podpis priglasitelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Priglasitev se vloži pri zapuščinskem sodišču — to je sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (177. člen ZD). Če zapustnik prebivališča v Republiki Sloveniji ni imel, je pristojno sodišče, na katerega območju je zapuščina.
  • Rok pri priglasitvi na oklic je šest mesecev od objave oklica na spletni strani sodišča (206. člen ZD). Po preteku roka opravi sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi razpolaga.
  • Podpisa na izjavi o sprejemu dediščine, ki se predloži sodišču, ni treba overiti (208. člen, drugi odstavek, ZD). Izjave o odpovedi dediščini, druge izjave in predloge strank lahko sprejmejo na zapisnik tudi strokovni sodelavci sodišča (169. člen ZD).
  • Izjave o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati (138. člen ZD). Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, pri več dedičih vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža (142. člen ZD).
  • Če se po preteku šestih mesecev od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu (130. člen ZD, sklep po 219. členu ZD). Kdor se oglasi pozneje, lahko zahteva izročitev zapuščine v rokih iz 141. člena ZD.
  • Če je sklep o dedovanju že pravnomočen, zapuščinsko sodišče nove obravnave ne opravi, temveč osebo, ki v postopku ni sodelovala, napoti, da svojo pravico uveljavlja v pravdi (223. člen ZD).
  • Sodna taksa v zapuščinskem postopku nastane, ko je zapuščinska obravnava končana, in se plača od čiste vrednosti zapuščine; dediči jo plačajo v sorazmerju s podedovanim premoženjem (3., 5. in 25. člen ZST-1, tarifna številka 9211). Davek na dediščine odmeri davčni urad na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (14. člen ZDDD); dedič prvega dednega reda je davka oproščen (9. člen ZDDD).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za priglasitev k dedovanju zakon ne predpisuje, predpisuje pa vsebino dedne izjave (208. člen ZD). V spornih ali zapletenih zapuščinskih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Priglasitev k dedovanju

1. člen — Naslovnik

________________

Zapuščinska zadeva po pokojnem ________________, opravilna številka ________________.

2. člen — Podatki o zapustniku in priglasitelju

Zapustnik: ________________, zadnje prebivališče ________________, umrl ________________.

Priglasitelj: ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, v razmerju do zapustnika ________________.

Kontakt priglasitelja: ________________.

3. člen — Priglasitev k dedovanju

Sodišču se priglašam kot dedič po pokojnem ________________ in uveljavljam pravico do dediščine, in sicer do deleža, ________________.

Priglasitev dajem ________________.

Predlagam, da me sodišče v tej zapuščinski zadevi obravnava kot prizadeto osebo, me vabi na narok za zapuščinsko obravnavo in mi vroča pisanja.

4. člen — Predlog sodišču

Sodišču predlagam, da me obravnava kot dediča po pokojnem ________________ in da me s sklepom o dedovanju razglasi za dediča na deležu, ________________.

Predlagam, da mi sodišče vroči sklep o dedovanju.

5. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Priglasitev podpisujem sam oziroma po svojem zastopniku.

Kraj in datum

Podpis priglasitelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (Zakon o dedovanju, 164. člen).
  • Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku njegove smrti (Zakon o dedovanju, 132. člen).
  • Če ni znano, ali je kaj dedičev, sodišče z oklicem pozove tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču (Zakon o dedovanju, 130. člen, prvi odstavek).
  • Rok za priglasitev na oklic je šest mesecev od objave oklica na spletni strani sodišča (Zakon o dedovanju, 206. člen, prvi odstavek).
  • Prizadete osebe lahko do konca postopka pri sodišču podajo izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo (Zakon o dedovanju, 205. člen, tretji odstavek).
  • Podpisa na izjavi o sprejemu dediščine, ki se predloži sodišču, ni treba overiti (Zakon o dedovanju, 208. člen, drugi odstavek).
  • Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, obravnava sodišče po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevajoč njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe (Zakon o dedovanju, 207. člen, tretji odstavek).
  • Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (Zakon o dedovanju, 142. člen, prvi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Deli priglasitve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o dedovanju, 130. člen

    Če ni znano, ali je kaj dedičev, sodišče z oklicem pozove tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču. Če se po preteku šestih mesecev od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu.

  • Zakon o dedovanju, 132. člen

    Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.

  • Zakon o dedovanju, 138. člen

    Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti.

  • Zakon o dedovanju, 141. člen

    Pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih; nasproti nepoštenemu posestniku v dvajsetih letih.

  • Zakon o dedovanju, 142. člen

    Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so nerazdelno odgovorni, vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža.

  • Zakon o dedovanju, 162. člen

    V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

  • Zakon o dedovanju, 163. in 164. člen

    V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega.

  • Zakon o dedovanju, 177. člen

    Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Če zapustnik ni imel prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče, na katerega območju je zapuščina.

  • Zakon o dedovanju, 205. člen

    Za zapuščinsko obravnavo določi sodišče narok. V vabilu opozori prizadete osebe, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave.

  • Zakon o dedovanju, 206. člen

    Če se ne ve, ali je kaj dedičev, povabi sodišče z oklicem tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, da se priglasijo sodišču v šestih mesecih od objave oklica na spletni strani sodišča. Oklic se objavi na oglasni deski in na spletni strani sodišča, po potrebi pa tudi na drug primeren način.

  • Zakon o dedovanju, 207. člen

    V zapuščinskem postopku obravnava sodišče zlasti pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila. Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevajoč njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe.

  • Zakon o dedovanju, 208. člen

    Če dedič sprejme dediščino ali se ji odpove, mora izjavo o tem podpisati on sam ali njegov zastopnik. Podpisa na izjavi, ki se predloži sodišču, ni treba overiti. V izjavi je treba navesti, ali dedič sprejme delež ali se odpove deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki, ali pa se izjava nanaša na nujni delež.

  • Zakon o dedovanju, 214. člen

    Ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Sklep mora obsegati podatke o pokojniku, navedbo nepremičnin in premičnin ter ime, razmerje do zapustnika in dedni delež vsakega dediča.

  • Zakon o dedovanju, 215. člen

    Sklep o dedovanju se vroči vsem dedičem in volilojemnikom, kakor tudi osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja.

  • Zakon o dedovanju, 219. in 223. člen

    Kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se v predpisanem roku ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sklep, da se zapuščina izroči pristojnemu organu. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pravico uveljavlja oseba, ki ni sodelovala v postopku, jo sodišče napoti na pravdo.

  • Zakon o sodnih taksah, 3., 5. in 25. člen ter tarifna številka 9211

    V zapuščinskem postopku dediči plačajo takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Taksna obveznost nastane, ko je zapuščinska obravnava končana. Taksa se plača od čiste vrednosti zapuščine; za obravnavo zapuščine v postopku, ki se konča s sklepom o dedovanju, znaša količnik za odmero takse 1,5.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 2., 3., 6., 9. in 14. člen

    Predmet obdavčitve je premoženje, prejeto kot dediščina; dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je njihova skupna vrednost nižja od 5.000 eurov. Zavezanec je, kdor premoženje prejme. Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Dedič prvega dednega reda je davka oproščen. Davčni urad odmeri davek na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Pogosta vprašanja

Ali se moram k dedovanju sploh priglasiti?

Praviloma ne. Zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen Zakona o dedovanju), zapuščinski postopek pa sodišče uvede po uradni dolžnosti, brž ko izve za smrt (164. člen). Priglasitev je potrebna predvsem takrat, kadar sodišče za dediča ne ve in je z oklicem pozvalo tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo (130. člen).

Kakšen je rok za priglasitev k dedovanju?

Šest mesecev od objave oklica na spletni strani sodišča (206. člen, prvi odstavek, Zakona o dedovanju). Če oklica ni, velja splošno pravilo, da lahko prizadete osebe izjavo o tem, ali dediščino sprejmejo ali se ji odpovedujejo, podajo pri sodišču do konca postopka (205. člen, tretji odstavek). Sodišče upošteva pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe (207. člen, tretji odstavek).

Ali moram podpis na priglasitvi overiti pri notarju?

Ne. Podpisa na izjavi o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini, ki se predloži sodišču, ni treba overiti (208. člen, drugi odstavek, Zakona o dedovanju). Sodišče lahko v dvomu zahteva overitev pisne izjave o odpovedi dediščini oziroma pooblastila — pri izjavi o sprejemu te možnosti zakon ne določa.

Koliko stane priglasitev in kakšen davek se plača?

Za samo priglasitev tarifa Zakona o sodnih taksah ne določa posebne takse. V zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje se taksa odmeri za obravnavo zapuščine, ki se konča s sklepom o dedovanju (tarifna številka 9211, količnik 1,5), nastane pa takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (5. člen ZST-1). Plača se od čiste vrednosti zapuščine (25. člen ZST-1), dediči pa jo plačajo v sorazmerju s podedovanim premoženjem (3. člen, deseti odstavek, ZST-1). Davek na dediščine odmeri davčni urad na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (14. člen Zakona o davku na dediščine in darila), dedič prvega dednega reda pa je davka oproščen (9. člen istega zakona).

Ali je priglasitev veljavna, če se naroka ne udeležim?

Da. Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile v redu povabljene, obravnava sodišče po podatkih, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe (207. člen, tretji odstavek, Zakona o dedovanju). Pisna priglasitev, ki prispe pravočasno, je torej upoštevana tudi brez osebne udeležbe.

Kaj se zgodi, če se k dedovanju ne priglasi nihče?

Zapuščina postane lastnina Republike Slovenije. Če se po preteku šestih mesecev od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu, razen če se prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev (130. člen, drugi odstavek, Zakona o dedovanju). Sklep o izročitvi izda sodišče po 219. členu istega zakona.

Kaj lahko storim, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?

Uveljavljate lahko pravico v pravdi. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče nove zapuščinske obravnave ne opravi, temveč to osebo napoti na pravdo (223. člen Zakona o dedovanju). Pravica zahtevati zapuščino zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika, najpozneje pa v desetih letih, nasproti nepoštenemu posestniku pa v dvajsetih letih (141. člen).

Ali za priglasitev k dedovanju obstaja uraden obrazec?

Ne. Zakon o dedovanju uradnega obrazca ne predpisuje, predpisuje pa vsebino dedne izjave: navesti je treba, ali dedič sprejme delež ali se odpove deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki, ali pa se izjava nanaša na nujni delež (208. člen, tretji odstavek). V zapuščinskem postopku se sicer uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z zakonom drugače določeno (163. člen).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.