Preskoči na vsebino

Pravilnik o varstvu osebnih podatkov

Interni akt, s katerim upravljavec zapiše, kako pri sebi izvaja Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-2: kdo vodi evidenco dejavnosti obdelave, kako dolgo se podatki hranijo, kdo jih sme obdelovati, kaj se zgodi ob kršitvi in kdo je pooblaščena oseba. Uradnega obrazca ni — pravilnik sprejme zakoniti zastopnik sam.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej popis obdelav, šele nato pravilnik

    Pravilnik opisuje stanje, ki mora obstajati. Preden ga sprejmete, popišite, katere osebne podatke obdelujete, za kakšen namen, na kateri pravni podlagi in kako dolgo jih hranite — to je evidenca dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe. Pravilnik brez te evidence opisuje nekaj, česar ni.

  2. 2

    Preverite, ali morate določiti pooblaščeno osebo

    V javnem sektorju jo morajo določiti vsi upravljavci in obdelovalci brez izjeme. V zasebnem sektorju je določitev obvezna v primerih iz prvega odstavka 37. člena Splošne uredbe in pri obdelavah iz prvega odstavka 23. člena ZVOP-2. Kontaktne podatke je treba v osmih dneh objaviti in sporočiti nadzornemu organu (45. člen ZVOP-2).

  3. 3

    Videonadzor in evidenca vstopov imata svoja pravila

    Za videonadzor je potrebna pisna odločitev z obrazloženimi razlogi in vidno obvestilo (76. člen ZVOP-2). Če kamere segajo v delovne prostore, se je treba pred uvedbo posvetovati s sindikatom in svetom delavcev, zaposlene pa vnaprej pisno obvestiti (78. člen ZVOP-2). Pravilnik teh korakov ne nadomesti, le zapiše jih.

  4. 4

    Sprejem in seznanitev zaposlenih

    Pravilnik sprejme zakoniti zastopnik upravljavca s podpisom. Ne objavlja se v Uradnem listu in se nikamor ne vlaga — objavi se na način, ki je pri upravljavcu običajen za interne akte, zaposleni pa morajo biti z njim seznanjeni, ker določa njihove dolžnosti.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Upravljavec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so vpisani v poslovnem registru — pravilnik je akt pravne osebe, ne posameznika.

Upravljavec deluje v
Zakaj je to potrebno?

Od tega je odvisno, ali je določitev pooblaščene osebe obvezna: v javnem sektorju je obvezna brez izjeme (45. člen ZVOP-2).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pravilnik o varstvu osebnih podatkov

1. člen — Namen pravilnika

Upravljavec ________________, ________________, matična številka ________________ (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), deluje v ________________ in s tem pravilnikom določa tehnične in organizacijske ukrepe ter postopke, s katerimi pri obdelavi osebnih podatkov zagotavlja in dokazuje skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Pravilnik zavezuje vse zaposlene pri upravljavcu in vse druge posameznike, ki po navodilih upravljavca obdelujejo osebne podatke.

Ta pravilnik ne ustvarja novih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov in ne širi namenov obdelave; opisuje le, kako upravljavec izvaja obveznosti, ki jih nalagata navedena predpisa.

2. člen — Pomen izrazov

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot v Splošni uredbi o varstvu podatkov, zlasti izrazi osebni podatek, obdelava, upravljavec, obdelovalec, zbirka in kršitev varstva osebnih podatkov.

Izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen — Načela obdelave

Upravljavec osebne podatke obdeluje zakonito, pošteno in na pregleden način ter jih zbira za določene, izrecne in zakonite namene; nadaljnja obdelava, ki s temi nameni ni združljiva, ni dopustna.

Osebni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene obdelave, ter točni in po potrebi posodobljeni; netočni osebni podatki se brez odlašanja izbrišejo ali popravijo.

Osebni podatki se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene obdelave, in se obdelujejo na način, ki zagotavlja ustrezno varnost.

4. člen — Pravne podlage za obdelavo

Upravljavec osebne podatke obdeluje le, kadar je podana ena od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, posebne vrste osebnih podatkov pa le, kadar je podana ena od izjem iz 9. člena Splošne uredbe.

Kadar upravljavec osebne podatke obdeluje zaradi izvajanja zakonske obveznosti, v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, mora zakon določati obdelavo, vrste osebnih podatkov, kategorije posameznikov, namen obdelave in rok hrambe oziroma rok za redni pregled potrebe po hrambi.

Pravna podlaga za vsako posamezno obdelavo se navede v evidenci dejavnosti obdelave.

5. člen — Evidenca dejavnosti obdelave

Evidenco dejavnosti obdelave vodi ________________ in jo posodobi ob vzpostavitvi nove zbirke ter ob vsaki spremembi zbirke ali dejavnosti obdelave.

Evidenca za obdelave, pri katerih je upravljavec v vlogi upravljavca, vsebuje naziv in kontaktne podatke upravljavca ter pooblaščene osebe, namene obdelave, kategorije posameznikov in osebnih podatkov, kategorije uporabnikov, podatke o morebitnih prenosih v tretje države, predvidene roke za izbris in splošen opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov.

Kadar upravljavec osebne podatke obdeluje v imenu drugega upravljavca, vodi evidenco kategorij dejavnosti obdelave z vsebino iz drugega odstavka 30. člena Splošne uredbe.

Obveznost vodenja evidence ne velja za upravljavca, ki zaposluje manj kot 250 oseb, razen če je verjetno, da obdelava pomeni tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, če obdelava ni občasna ali če zajema posebne vrste osebnih podatkov oziroma podatke o kazenskih obsodbah in prekrških.

6. člen — Roki hrambe, brisanje in uničenje

Rok hrambe je omejen na najkrajše možno obdobje in traja le, dokler je hramba potrebna za dosego namena obdelave, razen če drug zakon za posamezno obdelavo določa daljši rok.

Upravljavec upoštevanje rokov hrambe preverja ________________, in sicer na dokumentiran način.

Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki izbrišejo, uničijo ali anonimizirajo oziroma se izvede drug postopek, ki onemogoča identifikacijo posameznika. Dokumenti v fizični obliki se uničijo tako, da obnovitev besedila ni mogoča; odlaganje v koše za smeti ni dopustno.

7. člen — Obveščanje posameznikov

Kadar upravljavec osebne podatke pridobi neposredno od posameznika, mu ob pridobitvi zagotovi informacije o svoji identiteti in kontaktnih podatkih, o kontaktnih podatkih pooblaščene osebe, o namenih in pravni podlagi obdelave, o uporabnikih ali kategorijah uporabnikov, o obdobju hrambe, o njegovih pravicah in o pravici do pritožbe pri nadzornem organu.

Obvestilo se posamezniku zagotovi v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku.

8. člen — Uveljavljanje pravic posameznika

Zahtevo posameznika za dostop, popravek, izbris, omejitev obdelave, prenosljivost ali ugovor prevzame upravljavec in jo brez odlašanja posreduje pooblaščeni osebi oziroma osebi, pristojni za posamezno zbirko.

Upravljavec posameznika obvesti o ukrepih, sprejetih na njegovo zahtevo, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Rok se sme ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev podaljšati za največ dva dodatna meseca, pri čemer upravljavec posameznika o podaljšanju in razlogih zanj obvesti v enem mesecu po prejemu zahteve.

Odločitev mora vsebovati razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od seznanitve z odločitvijo.

9. člen — Varnost obdelave

Upravljavec ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave in tveganj za pravice posameznikov zagotavlja raven varnosti, ki je ustrezna glede na tveganje.

Ukrepi obsegajo zlasti nadzorovan dostop do prostorov in informacijskih sistemov, dodeljevanje in odvzem uporabniških pravic po načelu najmanjšega potrebnega obsega, psevdonimizacijo in šifriranje, kadar je to primerno, zmožnost zagotavljanja stalne zaupnosti, celovitosti, dostopnosti in odpornosti sistemov ter zmožnost pravočasne obnovitve dostopa do osebnih podatkov po fizičnem ali tehničnem incidentu.

Upravljavec ima vzpostavljen postopek rednega testiranja, ocenjevanja in vrednotenja učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov.

Nosilci osebnih podatkov se zunaj prostorov upravljavca hranijo in prenašajo tako, da nepooblaščen dostop ni mogoč.

10. člen — Pooblastila in dolžnosti zaposlenih

Osebne podatke sme obdelovati le zaposleni, ki ga upravljavec za to pooblasti; v pooblastilu se določi obseg pravic obdelave, ki so vpogled, vnos, spreminjanje, omejitev obdelave, posredovanje ter izbris oziroma uničenje, in zbirke, na katere se pooblastilo nanaša.

Osebni podatki delavcev se smejo obdelovati le, če tako določa zakon ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja; osebni podatki, za katere pravna podlaga ne obstaja več, se morajo takoj izbrisati in prenehati uporabljati. Enako velja za osebne podatke kandidatov za zaposlitev.

Zaposleni je dolžan osebne podatke, s katerimi se seznani pri delu, varovati kot zaupne tudi po prenehanju delovnega razmerja, in jih ne sme uporabljati za noben namen zunaj svojih delovnih nalog.

Zaposleni, ki ugotovi, da so osebni podatki dostopni nepooblaščenim osebam ali da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, o tem nemudoma obvesti upravljavca.

11. člen — Pogodbena obdelava

Kadar posamezno dejanje obdelave za upravljavca izvaja zunanji izvajalec, se razmerje uredi s pogodbo ali drugim pravnim aktom, ki določa vsebino, trajanje, naravo in namen obdelave, vrsto osebnih podatkov, kategorije posameznikov ter obveznosti in pravice upravljavca.

Pogodba zlasti določa, da obdelovalec osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, da so osebe, ki obdelujejo podatke, zavezane k zaupnosti, da obdelovalec izvaja ustrezne varnostne ukrepe ter da po koncu storitve podatke izbriše ali vrne.

Obdelovalec ne sme zaposliti drugega obdelovalca brez predhodnega posebnega ali splošnega pisnega dovoljenja upravljavca.

12. člen — Kršitev varstva osebnih podatkov

Ob seznanitvi s kršitvijo varstva osebnih podatkov upravljavec nemudoma ugotovi obseg kršitve, sprejme ukrepe za njeno omejitev in oceni tveganje za pravice in svoboščine posameznikov.

Kadar ni verjetno, da kršitev ne bi ogrožala pravic in svoboščin posameznikov, upravljavec o njej uradno obvesti nadzorni organ brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 72 urah po seznanitvi. Če uradno obvestilo ni podano v tem roku, se mu priložijo razlogi za zamudo.

Uradno obvestilo vsebuje vsaj opis vrste kršitve s kategorijami in približnim številom prizadetih posameznikov in evidenc, ime in kontaktne podatke pooblaščene osebe ali druge kontaktne točke, opis verjetnih posledic kršitve in opis sprejetih ali predlaganih popravnih ukrepov.

Kadar je verjetno, da kršitev povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec o njej brez nepotrebnega odlašanja obvesti tudi prizadete posameznike.

Upravljavec dokumentira vsako kršitev varstva osebnih podatkov, vključno z dejstvi o kršitvi, njenimi učinki in sprejetimi popravnimi ukrepi, tudi kadar je ni dolžan prijaviti.

13. člen — Ocena učinka in dnevnik obdelave

Kadar bi vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, lahko povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec pred začetkom obdelave opravi oceno učinka in za mnenje zaprosi pooblaščeno osebo, kadar je ta določena.

Upravljavec vodi dnevnik obdelave, kadar se v avtomatiziranih sistemih izvajajo obsežne obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, kadar gre za redno in sistematično spremljanje posameznikov, kadar je tako tveganje ugotovljeno z oceno učinka ali kadar tako določa zakon.

Dnevnik obdelave za dejanja zbiranja, spreminjanja, vpogleda, razkritja in izbrisa vsebuje vrsto dejanja, datum in čas obdelave, identifikacijo osebe, ki je dejanje izvedla, in identifikacijo uporabnikov osebnih podatkov. Hrani se dve leti od zaključka koledarskega leta, v katerem so bila dejanja zabeležena.

14. člen — Nadzor nad izvajanjem pravilnika

Za izvajanje tega pravilnika je odgovoren zakoniti zastopnik upravljavca. Skladnost ravnanja z njim se preverja ob vsaki spremembi dejavnosti obdelave, sicer pa najmanj ob pregledu rokov hrambe iz 6. člena tega pravilnika.

Ukrepi iz tega pravilnika se pregledajo in dopolnijo, kadar je to potrebno zaradi spremembe obdelav, ugotovljenih tveganj ali sprememb predpisov.

Kršitev določb tega pravilnika je kršitev delovnih obveznosti.

15. člen — Končne določbe

Ta pravilnik sprejme zakoniti zastopnik upravljavca ________________ v ________________, dne ________________.

Pravilnik začne veljati ________________.

Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati prej sprejeti interni akti upravljavca, ki urejajo isto vsebino.

Pravilnik se objavi na način, ki je pri upravljavcu običajen za interne akte, in je dostopen vsem zaposlenim.

Upravljavec (zakoniti zastopnik)

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Uradnega obrazca ali uradnega vzorca tega pravilnika ni. ZVOP-2 sprejema internega akta ne zahteva in mu ne predpisuje oblike; podlaga zanj je drugi odstavek 24. člena Splošne uredbe, ki od upravljavca terja izvajanje ustreznih politik za varstvo podatkov, kadar je to sorazmerno glede na dejavnosti obdelave.
  • Pravilnik sam po sebi ni dokaz skladnosti. Brez evidence dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe) in brez dejansko izvedenih varnostnih ukrepov (32. člen Splošne uredbe) opisuje stanje, ki ne obstaja.
  • V javnem sektorju morajo pooblaščeno osebo določiti vsi upravljavci in obdelovalci brez izjeme, v zasebnem sektorju pa v primerih iz prvega odstavka 37. člena Splošne uredbe in pri obdelavah iz prvega odstavka 23. člena ZVOP-2 (45. člen ZVOP-2).
  • Pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom; posvetovanje se izvede v roku 30 dni, pri snemanju delovnih mest pa v roku 60 dni (šesti odstavek 78. člena ZVOP-2).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Ker oblike pravilnika ne določa noben predpis, naj ga pri obsežnejših obdelavah, obdelavah posebnih vrst osebnih podatkov ali pri videonadzoru pregleda pravnik oziroma pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov.

Pravilnik o varstvu osebnih podatkov

1. člen — Namen pravilnika

Upravljavec ________________, ________________, matična številka ________________ (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), deluje v ________________ in s tem pravilnikom določa tehnične in organizacijske ukrepe ter postopke, s katerimi pri obdelavi osebnih podatkov zagotavlja in dokazuje skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Pravilnik zavezuje vse zaposlene pri upravljavcu in vse druge posameznike, ki po navodilih upravljavca obdelujejo osebne podatke.

Ta pravilnik ne ustvarja novih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov in ne širi namenov obdelave; opisuje le, kako upravljavec izvaja obveznosti, ki jih nalagata navedena predpisa.

2. člen — Pomen izrazov

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot v Splošni uredbi o varstvu podatkov, zlasti izrazi osebni podatek, obdelava, upravljavec, obdelovalec, zbirka in kršitev varstva osebnih podatkov.

Izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen — Načela obdelave

Upravljavec osebne podatke obdeluje zakonito, pošteno in na pregleden način ter jih zbira za določene, izrecne in zakonite namene; nadaljnja obdelava, ki s temi nameni ni združljiva, ni dopustna.

Osebni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene obdelave, ter točni in po potrebi posodobljeni; netočni osebni podatki se brez odlašanja izbrišejo ali popravijo.

Osebni podatki se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene obdelave, in se obdelujejo na način, ki zagotavlja ustrezno varnost.

4. člen — Pravne podlage za obdelavo

Upravljavec osebne podatke obdeluje le, kadar je podana ena od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, posebne vrste osebnih podatkov pa le, kadar je podana ena od izjem iz 9. člena Splošne uredbe.

Kadar upravljavec osebne podatke obdeluje zaradi izvajanja zakonske obveznosti, v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, mora zakon določati obdelavo, vrste osebnih podatkov, kategorije posameznikov, namen obdelave in rok hrambe oziroma rok za redni pregled potrebe po hrambi.

Pravna podlaga za vsako posamezno obdelavo se navede v evidenci dejavnosti obdelave.

5. člen — Evidenca dejavnosti obdelave

Evidenco dejavnosti obdelave vodi ________________ in jo posodobi ob vzpostavitvi nove zbirke ter ob vsaki spremembi zbirke ali dejavnosti obdelave.

Evidenca za obdelave, pri katerih je upravljavec v vlogi upravljavca, vsebuje naziv in kontaktne podatke upravljavca ter pooblaščene osebe, namene obdelave, kategorije posameznikov in osebnih podatkov, kategorije uporabnikov, podatke o morebitnih prenosih v tretje države, predvidene roke za izbris in splošen opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov.

Kadar upravljavec osebne podatke obdeluje v imenu drugega upravljavca, vodi evidenco kategorij dejavnosti obdelave z vsebino iz drugega odstavka 30. člena Splošne uredbe.

Obveznost vodenja evidence ne velja za upravljavca, ki zaposluje manj kot 250 oseb, razen če je verjetno, da obdelava pomeni tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, če obdelava ni občasna ali če zajema posebne vrste osebnih podatkov oziroma podatke o kazenskih obsodbah in prekrških.

6. člen — Roki hrambe, brisanje in uničenje

Rok hrambe je omejen na najkrajše možno obdobje in traja le, dokler je hramba potrebna za dosego namena obdelave, razen če drug zakon za posamezno obdelavo določa daljši rok.

Upravljavec upoštevanje rokov hrambe preverja ________________, in sicer na dokumentiran način.

Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki izbrišejo, uničijo ali anonimizirajo oziroma se izvede drug postopek, ki onemogoča identifikacijo posameznika. Dokumenti v fizični obliki se uničijo tako, da obnovitev besedila ni mogoča; odlaganje v koše za smeti ni dopustno.

7. člen — Obveščanje posameznikov

Kadar upravljavec osebne podatke pridobi neposredno od posameznika, mu ob pridobitvi zagotovi informacije o svoji identiteti in kontaktnih podatkih, o kontaktnih podatkih pooblaščene osebe, o namenih in pravni podlagi obdelave, o uporabnikih ali kategorijah uporabnikov, o obdobju hrambe, o njegovih pravicah in o pravici do pritožbe pri nadzornem organu.

Obvestilo se posamezniku zagotovi v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku.

8. člen — Uveljavljanje pravic posameznika

Zahtevo posameznika za dostop, popravek, izbris, omejitev obdelave, prenosljivost ali ugovor prevzame upravljavec in jo brez odlašanja posreduje pooblaščeni osebi oziroma osebi, pristojni za posamezno zbirko.

Upravljavec posameznika obvesti o ukrepih, sprejetih na njegovo zahtevo, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Rok se sme ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev podaljšati za največ dva dodatna meseca, pri čemer upravljavec posameznika o podaljšanju in razlogih zanj obvesti v enem mesecu po prejemu zahteve.

Odločitev mora vsebovati razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od seznanitve z odločitvijo.

9. člen — Varnost obdelave

Upravljavec ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave in tveganj za pravice posameznikov zagotavlja raven varnosti, ki je ustrezna glede na tveganje.

Ukrepi obsegajo zlasti nadzorovan dostop do prostorov in informacijskih sistemov, dodeljevanje in odvzem uporabniških pravic po načelu najmanjšega potrebnega obsega, psevdonimizacijo in šifriranje, kadar je to primerno, zmožnost zagotavljanja stalne zaupnosti, celovitosti, dostopnosti in odpornosti sistemov ter zmožnost pravočasne obnovitve dostopa do osebnih podatkov po fizičnem ali tehničnem incidentu.

Upravljavec ima vzpostavljen postopek rednega testiranja, ocenjevanja in vrednotenja učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov.

Nosilci osebnih podatkov se zunaj prostorov upravljavca hranijo in prenašajo tako, da nepooblaščen dostop ni mogoč.

10. člen — Pooblastila in dolžnosti zaposlenih

Osebne podatke sme obdelovati le zaposleni, ki ga upravljavec za to pooblasti; v pooblastilu se določi obseg pravic obdelave, ki so vpogled, vnos, spreminjanje, omejitev obdelave, posredovanje ter izbris oziroma uničenje, in zbirke, na katere se pooblastilo nanaša.

Osebni podatki delavcev se smejo obdelovati le, če tako določa zakon ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja; osebni podatki, za katere pravna podlaga ne obstaja več, se morajo takoj izbrisati in prenehati uporabljati. Enako velja za osebne podatke kandidatov za zaposlitev.

Zaposleni je dolžan osebne podatke, s katerimi se seznani pri delu, varovati kot zaupne tudi po prenehanju delovnega razmerja, in jih ne sme uporabljati za noben namen zunaj svojih delovnih nalog.

Zaposleni, ki ugotovi, da so osebni podatki dostopni nepooblaščenim osebam ali da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, o tem nemudoma obvesti upravljavca.

11. člen — Pogodbena obdelava

Kadar posamezno dejanje obdelave za upravljavca izvaja zunanji izvajalec, se razmerje uredi s pogodbo ali drugim pravnim aktom, ki določa vsebino, trajanje, naravo in namen obdelave, vrsto osebnih podatkov, kategorije posameznikov ter obveznosti in pravice upravljavca.

Pogodba zlasti določa, da obdelovalec osebne podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca, da so osebe, ki obdelujejo podatke, zavezane k zaupnosti, da obdelovalec izvaja ustrezne varnostne ukrepe ter da po koncu storitve podatke izbriše ali vrne.

Obdelovalec ne sme zaposliti drugega obdelovalca brez predhodnega posebnega ali splošnega pisnega dovoljenja upravljavca.

12. člen — Kršitev varstva osebnih podatkov

Ob seznanitvi s kršitvijo varstva osebnih podatkov upravljavec nemudoma ugotovi obseg kršitve, sprejme ukrepe za njeno omejitev in oceni tveganje za pravice in svoboščine posameznikov.

Kadar ni verjetno, da kršitev ne bi ogrožala pravic in svoboščin posameznikov, upravljavec o njej uradno obvesti nadzorni organ brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 72 urah po seznanitvi. Če uradno obvestilo ni podano v tem roku, se mu priložijo razlogi za zamudo.

Uradno obvestilo vsebuje vsaj opis vrste kršitve s kategorijami in približnim številom prizadetih posameznikov in evidenc, ime in kontaktne podatke pooblaščene osebe ali druge kontaktne točke, opis verjetnih posledic kršitve in opis sprejetih ali predlaganih popravnih ukrepov.

Kadar je verjetno, da kršitev povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec o njej brez nepotrebnega odlašanja obvesti tudi prizadete posameznike.

Upravljavec dokumentira vsako kršitev varstva osebnih podatkov, vključno z dejstvi o kršitvi, njenimi učinki in sprejetimi popravnimi ukrepi, tudi kadar je ni dolžan prijaviti.

13. člen — Ocena učinka in dnevnik obdelave

Kadar bi vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, lahko povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec pred začetkom obdelave opravi oceno učinka in za mnenje zaprosi pooblaščeno osebo, kadar je ta določena.

Upravljavec vodi dnevnik obdelave, kadar se v avtomatiziranih sistemih izvajajo obsežne obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, kadar gre za redno in sistematično spremljanje posameznikov, kadar je tako tveganje ugotovljeno z oceno učinka ali kadar tako določa zakon.

Dnevnik obdelave za dejanja zbiranja, spreminjanja, vpogleda, razkritja in izbrisa vsebuje vrsto dejanja, datum in čas obdelave, identifikacijo osebe, ki je dejanje izvedla, in identifikacijo uporabnikov osebnih podatkov. Hrani se dve leti od zaključka koledarskega leta, v katerem so bila dejanja zabeležena.

14. člen — Nadzor nad izvajanjem pravilnika

Za izvajanje tega pravilnika je odgovoren zakoniti zastopnik upravljavca. Skladnost ravnanja z njim se preverja ob vsaki spremembi dejavnosti obdelave, sicer pa najmanj ob pregledu rokov hrambe iz 6. člena tega pravilnika.

Ukrepi iz tega pravilnika se pregledajo in dopolnijo, kadar je to potrebno zaradi spremembe obdelav, ugotovljenih tveganj ali sprememb predpisov.

Kršitev določb tega pravilnika je kršitev delovnih obveznosti.

15. člen — Končne določbe

Ta pravilnik sprejme zakoniti zastopnik upravljavca ________________ v ________________, dne ________________.

Pravilnik začne veljati ________________.

Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati prej sprejeti interni akti upravljavca, ki urejajo isto vsebino.

Pravilnik se objavi na način, ki je pri upravljavcu običajen za interne akte, in je dostopen vsem zaposlenim.

Upravljavec (zakoniti zastopnik)

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Uradnega obrazca pravilnika ni; podlaga zanj je drugi odstavek 24. člena Splošne uredbe, ki od upravljavca zahteva izvajanje ustreznih politik za varstvo podatkov, kadar je to sorazmerno glede na dejavnosti obdelave.
  • Evidenco dejavnosti obdelave vodi vsak upravljavec; obvezne sestavine našteva 30. člen Splošne uredbe.
  • Evidence ni dolžna voditi organizacija z manj kot 250 zaposlenimi, razen če obdelava ni občasna, pomeni tveganje za pravice posameznikov ali zajema posebne vrste osebnih podatkov (Splošna uredba, peti odstavek 30. člena).
  • Kršitev varstva osebnih podatkov se nadzornemu organu prijavi brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 72 urah po seznanitvi (Splošna uredba, 33. člen).
  • Vsako kršitev mora upravljavec dokumentirati, tudi kadar je ni dolžan prijaviti (Splošna uredba, peti odstavek 33. člena).
  • Pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov določijo vsi upravljavci in obdelovalci v javnem sektorju, v zasebnem sektorju pa v primerih iz prvega odstavka 37. člena Splošne uredbe (ZVOP-2, 45. člen).
  • Kontaktne podatke pooblaščene osebe je treba v osmih dneh od določitve javno objaviti in sporočiti nadzornemu organu (ZVOP-2, četrti odstavek 45. člena).
  • Posnetki videonadzora se smejo hraniti največ eno leto od nastanka posnetka (ZVOP-2, deveti odstavek 76. člena).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pravilnika izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), 4. člen

    Opredeljuje pojme, ki jih uporablja uredba — osebni podatek, obdelava, upravljavec, obdelovalec, zbirka, kršitev varstva osebnih podatkov.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 5. člen

    Osebni podatki morajo biti obdelani zakonito, pošteno in pregledno, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene, ustrezni in omejeni na to, kar je potrebno, točni, hranjeni le toliko časa, kot je potrebno, in ustrezno varovani.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 6. in 9. člen

    Obdelava je zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena; za posebne vrste osebnih podatkov velja prepoved obdelave z izjemami iz 9. člena.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, tretji odstavek 12. člena

    Upravljavec posamezniku zagotovi informacije o ukrepih na njegovo zahtevo brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve; rok se sme podaljšati za največ dva dodatna meseca, o čemer se posameznika obvesti v enem mesecu.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 13. člen

    Kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, mu upravljavec ob pridobitvi zagotovi vse naštete informacije — o namenih in pravni podlagi, uporabnikih, roku hrambe, njegovih pravicah in pravici do pritožbe pri nadzornem organu.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 24. člen

    Upravljavec izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati skladnost obdelave z uredbo; kadar je to sorazmerno glede na dejavnosti obdelave, ti ukrepi vključujejo izvajanje ustreznih politik za varstvo podatkov.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 28. člen

    Obdelavo pri obdelovalcu ureja pogodba ali drug pravni akt, ki določa vsebino, trajanje, naravo in namen obdelave, vrsto podatkov in kategorije posameznikov ter obveznost, da obdelovalec podatke obdeluje samo po dokumentiranih navodilih upravljavca. Obdelovalec ne zaposli podobdelovalca brez predhodnega pisnega dovoljenja upravljavca.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 30. člen

    Upravljavec vodi evidenco dejavnosti obdelave s kontaktnimi podatki, nameni obdelave, kategorijami posameznikov in osebnih podatkov, kategorijami uporabnikov, podatki o prenosih v tretje države, predvidenimi roki za izbris in splošnim opisom varnostnih ukrepov. Obveznost ne velja za organizacijo z manj kot 250 zaposlenimi, razen v primerih iz petega odstavka.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 32. člen

    Upravljavec in obdelovalec zagotovita raven varnosti, ustrezno tveganju, med drugim s psevdonimizacijo in šifriranjem, z zmožnostjo zagotoviti stalno zaupnost, celovitost, dostopnost in odpornost sistemov, z zmožnostjo pravočasne obnovitve dostopa po incidentu ter s postopkom rednega testiranja in vrednotenja ukrepov.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 33. člen

    Kršitev varstva osebnih podatkov se nadzornemu organu prijavi brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 72 urah po seznanitvi. Uradno obvestilo vsebuje opis kršitve, kontakt pooblaščene osebe, opis verjetnih posledic in sprejete ukrepe. Upravljavec dokumentira vsako kršitev.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 34. člen

    Kadar je verjetno, da kršitev povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec o njej brez nepotrebnega odlašanja obvesti tudi prizadete posameznike.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 35. člen

    Kadar bi vrsta obdelave lahko povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka in za mnenje zaprosi pooblaščeno osebo, kjer je ta imenovana.

  • Splošna uredba o varstvu podatkov, 37. člen

    Pooblaščena oseba se imenuje na podlagi poklicnih odlik in strokovnega znanja s področja varstva podatkov; lahko je član osebja ali pa naloge opravlja po pogodbi o storitvah. Upravljavec objavi njene kontaktne podatke in jih sporoči nadzornemu organu.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 6. člen

    Osebni podatki se smejo obdelovati le v skladu s pravnimi podlagami iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Obdelava zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali javne oblasti je zakonita le, če zakon določa obdelavo, vrste podatkov, kategorije posameznikov, namen in rok hrambe.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 14. člen

    Upravljavec, ki ni državni organ ali občina, posameznika seznani z odločitvijo o njegovem zahtevku v roku iz Splošne uredbe. Odločitev vsebuje razloge in informacijo o pravici do pritožbe pri nadzornem organu v 15 dneh od seznanitve.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 22. člen

    Upravljavec vodi dnevnik obdelave, kadar se v avtomatiziranih sistemih izvajajo obsežne obdelave posebnih vrst podatkov, kadar gre za redno in sistematično spremljanje posameznikov ali kadar tako izhaja iz ocene učinka. Dnevnik vsebuje vrsto dejanja, datum in čas, identifikacijo izvajalca in uporabnikov; hrani se dve leti od konca koledarskega leta.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 43. člen

    Rok hrambe je omejen na najkrajše možno obdobje. Upravljavec občasno in na dokumentiran način preverja, ali se to upošteva. Po izpolnitvi namena se podatki izbrišejo, uničijo ali anonimizirajo.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 45. člen

    Pooblaščeno osebo določijo upravljavci in obdelovalci v skladu s prvim odstavkom 37. člena Splošne uredbe ter vsi upravljavci in obdelovalci v javnem sektorju. Kontaktne podatke je treba v osmih dneh od določitve vpisati v evidenco dejavnosti obdelav, javno objaviti in sporočiti nadzornemu organu.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 46. člen

    Pooblaščena oseba mora biti poslovno sposobna, imeti znanja oziroma praktične izkušnje s področja varstva osebnih podatkov in ne sme biti pravnomočno obsojena na kazen zapora najmanj šestih mesecev ali za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. Ne sme biti v nasprotju interesov z upravljavcem.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 48. člen

    Pooblaščena oseba na neodvisen način opravlja naloge iz 39. člena Splošne uredbe in svetuje pri ocenjevanju tveganj glede varnosti osebnih podatkov pri vseh obdelavah, ki jih izvaja upravljavec.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 50. člen

    Pooblaščena oseba in njen namestnik sta pri opravljanju dela in po njegovem zaključku zavezana k varstvu tajnosti obdelovanih osebnih podatkov; pridobljene informacije smeta uporabljati izključno za opravljanje svojih nalog.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 76. člen

    Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik; v pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi. O videonadzoru se vidno in razločno objavi obvestilo s predpisano vsebino. Posnetki se smejo hraniti največ eno leto od nastanka.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 78. člen

    Videonadzor znotraj delovnih prostorov je dopusten le, kadar je nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti in namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Zaposleni morajo biti vnaprej pisno obveščeni, pred uvedbo pa se je treba posvetovati z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev.

  • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 85. člen

    Za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter reda v službenih prostorih se smejo o vstopih in izstopih obdelovati samo našteti osebni podatki. Hranijo se največ dve leti od konca koledarskega leta vnosa.

  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 48. člen

    Osebni podatki delavcev se smejo obdelovati le, če tako določa zakon ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Obdeluje jih lahko samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Podatki brez pravne podlage se morajo takoj izbrisati.

Pogosta vprašanja

Ali je pravilnik o varstvu osebnih podatkov obvezen?

Izrecno ne. ZVOP-2 sprejema internega akta ne zahteva, drugi odstavek 24. člena Splošne uredbe pa od upravljavca zahteva izvajanje ustreznih politik za varstvo podatkov, kadar je to sorazmerno glede na dejavnosti obdelave. Pravilnik je najpogostejši način, da upravljavec to izkaže.

Ali obstaja uraden obrazec pravilnika o varstvu osebnih podatkov?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca ni. Posamezni državni organi svoje pravilnike objavljajo sami — tak objavljen primer je pravilnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na portalu GOV.SI.

Koliko stane sprejem pravilnika in ali je treba plačati takso?

Nič. Sprejem internega akta ni upravni postopek, zato upravne takse ni, pravilnik pa se nikamor ne vlaga. Tudi ta obrazec je brezplačen in brez registracije.

Kdaj pravilnik začne veljati?

Z dnem, ki ga določa sam, potem ko ga podpiše zakoniti zastopnik upravljavca. Interni akt ni predpis, zato se ne objavlja v Uradnem listu; objavi se na način, ki je pri upravljavcu običajen za interne akte.

V kakšnem roku moram odgovoriti na zahtevo posameznika?

Brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v enem mesecu po prejemu zahteve. Rok se sme ob kompleksnosti ali številu zahtev podaljšati za največ dva dodatna meseca, o čemer je treba posameznika obvestiti v prvem mesecu (Splošna uredba, tretji odstavek 12. člena).

Ali je treba pravilnik overiti pri notarju ali ga kam prijaviti?

Ne. Interni akt upravljavca se ne overja, ne prijavlja in ne vpisuje v noben register. Nadzornemu organu se sporočijo samo kontaktni podatki pooblaščene osebe, in to v osmih dneh od njene določitve (ZVOP-2, četrti odstavek 45. člena).

Ali moram določiti pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov?

V javnem sektorju da, brez izjeme. V zasebnem sektorju je določitev obvezna v primerih iz prvega odstavka 37. člena Splošne uredbe in pri obdelavah iz prvega odstavka 23. člena ZVOP-2, sicer pa je prostovoljna (ZVOP-2, 45. člen).

Ali pravilnik nadomesti politiko zasebnosti na spletni strani?

Ne. Pravilnik je notranji akt, namenjen zaposlenim in postopkom pri upravljavcu, politika zasebnosti pa je obvestilo posameznikom po 13. členu Splošne uredbe. Dokumenta se dopolnjujeta, eden drugega ne nadomesti.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Interni akti podjetja.