Pravilnik o delovnem času, odmorih in počitkih
1. člen — Vsebina pravilnika
S tem pravilnikom delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, ureja delovni čas, njegovo razporeditev, odmore in počitke, nočno in nadurno delo ter vodenje evidence o izrabi delovnega časa.
Pravilnik velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, razen če zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi za posamezno delovno mesto določa drugače.
Za vprašanja, ki jih ta pravilnik ne ureja, se neposredno uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih, kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, in pogodbe o zaposlitvi. Določbe tega pravilnika ne morejo delavcu dati manj, kot mu zagotavljata zakon in kolektivna pogodba.
2. člen — Pomen delovnega časa
Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in tem pravilnikom.
Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti dela.
3. člen — Polni delovni čas
Polni delovni čas delavca znaša ________________ ur na teden.
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, določen krajši polni delovni čas, velja ta, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
Za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur na teden, če je tako določeno z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo.
4. člen — Letni razpored in obveščanje
Delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce ________________ ter sindikate pri delodajalcu.
O začasni prerazporeditvi delovnega časa delodajalec pisno obvesti delavce najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa, na enak način.
Če delavec med trajanjem delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemelji svojo odločitev.
5. člen — Enakomerna razporeditev delovnega časa
Delovni čas je razporejen enakomerno, in sicer ________________.
Delovni čas se začne ob ________________ in konča ob ________________.
Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.
6. člen — Odmor med delovnim časom
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Odmor se izrabi ________________.
Delavec, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.
Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.
7. člen — Dnevni in tedenski počitek
Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur; delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.
Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu tedenski počitek zagotovi na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.
8. člen — Nočno delo
Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se za nočno delo šteje osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne; pri delodajalcu je nočna izmena opredeljena kot ________________.
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
Delovni čas nočnega delavca, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne sme trajati več kot osem ur na dan.
Delodajalec na zahtevo inšpektorata za delo posreduje podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, in o časovni opredelitvi nočne izmene.
9. člen — Nadurno delo
Nadurno delo odredi ________________, in sicer v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti pisna odreditev pred začetkom dela ni mogoča, se nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se delavcu vroči najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur.
Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. Za vsakokratno odreditev nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, delodajalec pridobi pisno soglasje delavca; delavec, ki soglasje odkloni, zaradi tega ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.
Nadurno delo se ne uvede, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
10. člen — Prepoved dela preko polnega delovnega časa
Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva, starejšemu delavcu, delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, in delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje.
Prepoved velja tudi za delavca, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu z večjimi nevarnostmi za poškodbe ali zdravstvene okvare, in za delavca, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem zavarovanju ali z drugimi predpisi.
Te določbe veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.
11. člen — Evidenca o izrabi delovnega časa
Delodajalec vodi evidenco o izrabi delovnega časa ________________.
V evidenco se za posameznega delavca dnevno vpisujejo podatki o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim in s krajšim delovnim časom z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij, delodajalcev in organov, neopravljene ure, za katere se nadomestilo plače ne prejema, število ur pri delih, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ter čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela.
V evidenco se vpisujejo tudi opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljene ure v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje. Podatka o urah v posebnih pogojih dela in tekočega seštevka ur lahko delodajalec vpisuje mesečno.
Evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se vanjo vpisujejo podatki, delodajalec hrani ________________.
12. člen — Seznanitev delavca s podatki iz evidence
Delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj.
Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Za izpolnitev te obveznosti se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence, ki ga zagotavlja delodajalec in ga delavec uresničuje brez prisotnosti delodajalca.
Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.
13. člen — Postopek sprejema pravilnika
Pri delodajalcu ni organiziranega sindikata. Predlog tega pravilnika je delodajalec pred sprejemom posredoval v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, ki poda mnenje v roku osmih dni; delodajalec je posredovano mnenje pred sprejemom obravnaval in se do njega opredelil.
Če pri delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, delodajalec o vsebini predloga pred sprejemom akta obvesti delavce ________________.
14. člen — Veljavnost in objava
Ta pravilnik je delodajalec sprejel v kraju ________________, dne ________________, pod številko ________________, in začne veljati ________________.
Delodajalec omogoči pri njem zaposlenim delavcem in delavcem, napotenim k njemu za zagotavljanje dela, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti; ta pravilnik je ves čas veljavnosti dostopen ________________.
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot pravilnik sam.
Kraj in datum: ________________, ________________
Delodajalec (zakoniti zastopnik)
Prejeto mnenje sindikata oziroma sveta delavcev
Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.