Preskoči na vsebino

Predlog za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka

Predlog, s katerim starš, skrbnik ali otrok, ki je dopolnil 15 let, sodišču predlaga, naj do odločitve o glavni stvari z začasno odredbo uredi stike, vzgojo in varstvo, preživljanje ali drugo vprašanje, ker je otrok ogrožen. Vloži se pri okrožnem sodišču, sodišče pa odredbo izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali gre res za ogroženost

    Sodišče začasno odredbo izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika). Ogroženost je v 157. členu DZ opredeljena kot utrpela ali zelo verjetna škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na njegovem premoženju, ki je posledica storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav. Nestrinjanje med staršema samo po sebi ni ogroženost.

  2. 2

    Izberite odredbo, ki jo zakon pozna

    162. člen Družinskega zakonika našteva vrste začasnih odredb, 163. člen pa posebej ureja stike pod nadzorom. Izrek predloga napišite tako, da ga je mogoče izvršiti — kdo, kaj, kdaj in kako pogosto. Odredbe o odvzemu otroka staršem ta obrazec ne ponuja: tak postopek se po tretjem odstavku 106. člena ZNP-1 lahko začne le na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti.

  3. 3

    Predlog vložite pri okrožnem sodišču

    O postopkih za varstvo koristi otroka odloča na prvi stopnji okrožno sodišče (10. člen ZNP-1), krajevno pristojno pa je sodišče po stalnem prebivališču nasprotnega udeleženca (11. člen ZNP-1). Če postopek o glavni stvari že teče, je za odločitev o začasni odredbi pristojno sodišče, pred katerim teče (266. člen ZIZ).

  4. 4

    Ne pozabite na sedemdnevni rok

    Če začasno odredbo predlagate, preden je uveden postopek o glavni stvari, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje odredbe, sicer sodišče postopek ustavi in po potrebi razveljavi opravljena dejanja (166. člen Družinskega zakonika). Glavni predlog zato pripravite vzporedno.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Sodišče in udeleženca

Več informacij

Predlagatelj je oseba, ki predlog vlaga, nasprotni udeleženec pa tisti, ki naj mu sodišče z odredbo nekaj naloži ali prepove.

Zakaj je to potrebno?

Okrožno sodišče na območju stalnega prebivališča nasprotnega udeleženca (10. in 11. člen ZNP-1). Če postopek o glavni stvari že teče, sodišče, pred katerim teče (266. člen ZIZ).

Zakaj je to potrebno?

Predlog lahko vloži eden od staršev, otrok nad 15 let, skrbnik otroka, center za socialno delo ali državni tožilec (106. člen ZNP-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, ki predlog vlaga kot ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka.

2. člen — Otrok, za katerega se predlaga varstvo koristi

Otrok: ________________, rojen ________________, EMŠO ________________, s prebivališčem ________________.

Otrok trenutno biva ________________.

V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom je treba skrbeti za korist otroka.

3. člen — Pristojnost sodišča

Postopki za varstvo koristi otroka so tudi postopki, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otroka. Začasna odredba je ukrep za varstvo koristi otroka.

Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče; če postopek o glavni stvari že teče, je pristojno sodišče, pred katerim teče.

Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji iz Družinskega zakonika izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

4. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda začasno odredbo ________________ z naslednjim izrekom:

________________

Predlagatelj predlaga, naj začasna odredba traja ________________. Sodišče v sklepu, s katerim izda začasno odredbo, odloči, koliko časa naj odredba traja.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče o predlogu odloči prednostno; postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni.

5. člen — Ogroženost otroka

Okoliščine, ki otroka ogrožajo, trajajo od ________________. Predlagatelj navaja: ________________.

Otroku grozi škoda ________________. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav.

Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

6. člen — Nujnost ukrepanja

Predlagatelj navaja, zakaj odločitve o glavni stvari ni mogoče počakati: ________________.

Postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni. Sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja.

7. člen — Center za socialno delo in mnenje otroka

Pristojni center za socialno delo je ________________. Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi njegovo mnenje.

Sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje.

Glede predhodnega svetovanja predlagatelj navaja: ________________.

8. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca; to velja tudi za priloge.

9. člen — Stroški postopka

O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj o sodni taksi odloči v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse; če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se predlagatelj preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, predlaga oprostitev plačila.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Sodišče začasno odredbo izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika). Ogroženost je opredeljena v 157. členu DZ; nestrinjanje med staršema samo po sebi ni ogroženost.
  • Če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka o glavni stvari, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje odredbe, sicer sodišče postopek ustavi in če je treba, razveljavi opravljena dejanja (166. člen Družinskega zakonika).
  • Sodišče v sklepu odloči, koliko časa naj odredba traja; podaljšanje je mogoče predlagati le do izteka tega časa (277. člen ZIZ). Začasna odredba o stikih pod nadzorom traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (163. člen Družinskega zakonika).
  • Nasprotni udeleženec lahko zoper sklep vloži ugovor v osmih dneh od vročitve (9. člen ZIZ) in ima pravico zahtevati povrnitev škode, če je bila odredba neutemeljena (279. člen ZIZ). Če se okoliščine spremenijo tako, da odredba ni več potrebna, sodišče na njegov predlog postopek ustavi (278. člen ZIZ).
  • Odredbe, s katero se otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, rejništvo ali zavod, s tem obrazcem ni mogoče predlagati: tak postopek se lahko začne le na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti (tretji odstavek 106. člena ZNP-1).
  • Če je začasna odredba predlagana med postopkom za razvezo zakonske zveze ali med postopkom v zvezi s preživljanjem otroka, se za postopek o tem predlogu taksa ne plača (Opomba 4.d taksne tarife ZST-1); sicer je predpisana taksa 16 EUR po tarifni številki 40110.
  • Prvi odstavek 203. člena Družinskega zakonika obveznost predhodnega svetovanja veže na predloge o varstvu in vzgoji, preživljanju, stikih in vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ukrepov za varstvo koristi otroka pa med njimi ne našteva. Ker se začasna odredba pogosto vlaga skupaj z glavnim predlogom, za katerega svetovanje velja, to pred vložitvijo preverite pri pristojnem sodišču.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; obvezne sestavine vloge določa 23. člen ZNP-1. Kadar gre za nasilje ali hudo ogroženost, naj vlogo pregleda odvetnik.

Predlog za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, ki predlog vlaga kot ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka.

2. člen — Otrok, za katerega se predlaga varstvo koristi

Otrok: ________________, rojen ________________, EMŠO ________________, s prebivališčem ________________.

Otrok trenutno biva ________________.

V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom je treba skrbeti za korist otroka.

3. člen — Pristojnost sodišča

Postopki za varstvo koristi otroka so tudi postopki, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otroka. Začasna odredba je ukrep za varstvo koristi otroka.

Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče; če postopek o glavni stvari že teče, je pristojno sodišče, pred katerim teče.

Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji iz Družinskega zakonika izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

4. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda začasno odredbo ________________ z naslednjim izrekom:

________________

Predlagatelj predlaga, naj začasna odredba traja ________________. Sodišče v sklepu, s katerim izda začasno odredbo, odloči, koliko časa naj odredba traja.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče o predlogu odloči prednostno; postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni.

5. člen — Ogroženost otroka

Okoliščine, ki otroka ogrožajo, trajajo od ________________. Predlagatelj navaja: ________________.

Otroku grozi škoda ________________. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav.

Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

6. člen — Nujnost ukrepanja

Predlagatelj navaja, zakaj odločitve o glavni stvari ni mogoče počakati: ________________.

Postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni. Sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja.

7. člen — Center za socialno delo in mnenje otroka

Pristojni center za socialno delo je ________________. Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi njegovo mnenje.

Sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvesti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje.

Glede predhodnega svetovanja predlagatelj navaja: ________________.

8. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca; to velja tudi za priloge.

9. člen — Stroški postopka

O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj o sodni taksi odloči v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse; če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se predlagatelj preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani, predlaga oprostitev plačila.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (Družinski zakonik, 161. člen).
  • Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju, kot posledico storitve ali opustitve staršev ali svojih psihosocialnih težav (Družinski zakonik, 157. člen).
  • Začasna odredba je lahko med drugim odredba o prepovedi ali omejitvi stikov, o načinu izvajanja stikov, o vzgoji in varstvu otroka, o preživljanju otroka, o prepovedi prehoda državne meje z otrokom, o prepovedi približevanja ali o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja (Družinski zakonik, 162. člen).
  • Predlog se vloži pri okrožnem sodišču (drugi odstavek 10. člena ZNP-1); vložijo ga lahko eden od staršev, otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, skrbnik otroka, center za socialno delo ali državni tožilec (106. člen ZNP-1).
  • Postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni (105. člen ZNP-1).
  • Začasno odredbo je mogoče predlagati pred uvedbo postopka, med postopkom in po njegovem koncu (267. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, na katerega napotuje 100. člen ZNP-1).
  • Če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka o glavni stvari, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje odredbe, sicer sodišče postopek ustavi (166. člen Družinskega zakonika).
  • Če je začasna odredba predlagana med postopkom za razvezo zakonske zveze ali med postopkom v zvezi s preživljanjem otroka, se za postopek o tem predlogu sodna taksa ne plača (Opomba 4.d taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 7. člen

    Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Državni organi in druge fizične in pravne osebe morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.

  • Družinski zakonik, 157. člen

    Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost posledica storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

  • Družinski zakonik, 158. člen

    Sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka upošteva otrokovo mnenje, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja.

  • Družinski zakonik, 159. člen

    Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

  • Družinski zakonik, 160. člen

    Sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj, izreče drug ukrep, odloči o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče. Pravnomočno sodno odločbo sodišče pošlje pristojnemu centru za socialno delo, ki spremlja izvajanje ukrepa.

  • Družinski zakonik, 161. člen

    Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

  • Družinski zakonik, 162. člen

    Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, zlasti pa odredbo o odvzemu in namestitvi otroka, o vstopu v stanovanje, o prepovedi ali omejitvi stikov, o načinu izvajanja stikov, o vzgoji in varstvu otroka, o preživljanju otroka, o prepovedi prehoda državne meje z otrokom, o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja, o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ga ogrožajo, o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka in o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.

  • Družinski zakonik, 163. člen

    Sodišče lahko z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda. Stiki se izvajajo največ dve uri na teden. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati.

  • Družinski zakonik, 165. člen

    Ko je otrok v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, sposoben privoliti v medicinski poseg ali v zdravstveno oskrbo, se začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju lahko izda le z njegovim soglasjem.

  • Družinski zakonik, 166. člen

    Če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu trajnejšega značaja, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če ni uveden, sodišče ustavi postopek in če je treba, razveljavi opravljena dejanja.

  • Družinski zakonik, 203. člen, prvi odstavek

    Starša se, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, razen če je eden od staršev nerazsoden ali če eden od staršev živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen

    V postopkih za varstvo koristi otroka odloča na prvi stopnji okrožno sodišče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 11. člen

    Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju, mora predlagatelj navesti višino zahtevanega zneska.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 93. člen

    Postopki za varstvo koristi otroka so postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka, otrokovih stikih, vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, in o ukrepih za varstvo koristi otroka.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 94. člen

    Če družinski zakonik določa, da se mora predlagatelj pred začetkom postopka udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, mora biti predlogu priložen zapisnik o opravljenem predhodnem svetovanju.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 96. člen

    V postopku za varstvo koristi otroka sodišče center za socialno delo pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, obvesti o uvedbi postopka in o pravici, da izrazi svoje mnenje. Sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let in je v postopku izrazil mnenje, vroči odločbo, proti kateri ima pravico vložiti pritožbo.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 98. člen

    Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi mnenje centra za socialno delo. Center mora mnenje poslati v 60 dneh od prejema poziva.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 100. člen

    Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 101. člen

    O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 105. člen

    Postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 106. člen

    Postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok se začne na predlog enega od staršev, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, skrbnika otroka, centra za socialno delo ali državnega tožilca. Postopek za izdajo začasne odredbe, s katero se otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, rejništvo ali zavod, se lahko začne le na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. in 106. člen

    Vloga mora obsegati navedbo sodišča, ime ter prebivališče strank in njihovih pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; to velja tudi za priloge.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 9. člen

    Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 266. člen

    Če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 267. člen

    Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 277. člen

    V sklepu, s katerim izda začasno odredbo, sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja. Sodišče lahko na upnikov predlog začasno odredbo podaljša; predlog za podaljšanje sme upnik vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 278. člen

    Sodišče na predlog dolžnika ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, ali če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana, pozneje spremenile tako, da odredba ni več potrebna.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 279. člen

    Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena, ali je upnik ni opravičil.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. člen in Opomba 4.d taksne tarife

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. Če je med postopkom za razvezo zakonske zveze ali med postopkom v zvezi s preživljanjem otroka predlagana začasna odredba, se za postopek o tem predlogu taksa ne plača; sicer je za postopek o predlogu za zavarovanje predpisana taksa 16 EUR po tarifni številki 40110.

Pogosta vprašanja

Pod katerim pogojem sodišče izda začasno odredbo za otroka?

Če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika). Gotovost ni potrebna, zadošča verjetnost. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju, ta škoda pa je posledica storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav (157. člen DZ).

Koliko stane vložitev predloga za začasno odredbo?

Če je začasna odredba predlagana med postopkom za razvezo zakonske zveze ali med postopkom v zvezi s preživljanjem otroka, se taksa za postopek o tem predlogu ne plača (Opomba 4.d taksne tarife Zakona o sodnih taksah). Sicer je za postopek o predlogu za zavarovanje po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, predpisana taksa 16 EUR (tarifna številka 40110 ZST-1). Sodišče stranko plačila oprosti, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen ZST-1).

Kako dolgo začasna odredba velja?

Toliko časa, kolikor sodišče določi v sklepu — sodišče v sklepu, s katerim izda začasno odredbo, odloči, koliko časa naj odredba traja (277. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Odredbo lahko na predlog podaljša, predlog za podaljšanje pa je mogoče vložiti le do izteka časa, za katerega je bila izdana. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (163. člen Družinskega zakonika).

V kakšnem roku moram vložiti glavni predlog, če je bila odredba izdana prej?

V sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu trajnejšega značaja, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh; sicer sodišče postopek ustavi in po potrebi razveljavi opravljena dejanja (166. člen Družinskega zakonika).

Ali je treba podpis na predlogu overiti in v koliko izvodih ga vložim?

Overitev podpisa ni predpisana. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; to velja tudi za priloge (106. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v nepravdnem postopku uporablja smiselno po 42. členu ZNP-1).

Ali se moram pred vložitvijo udeležiti predhodnega svetovanja na centru za socialno delo?

Prvi odstavek 203. člena Družinskega zakonika obveznost predhodnega svetovanja veže na predloge, s katerimi starša sodišču predlagata odločitev o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju, o stikih ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi; ukrepov za varstvo koristi otroka, med katere 159. člen DZ uvršča začasne odredbe, med njimi ne našteva. Zapisnik o svetovanju je treba priložiti le, kadar svetovanje določa Družinski zakonik (94. člen ZNP-1). Ker se začasna odredba pogosto predlaga skupaj z glavnim predlogom, za katerega svetovanje velja, to pred vložitvijo preverite pri pristojnem sodišču.

Kdo lahko vloži predlog in ali ga lahko vloži otrok sam?

Vložijo ga lahko eden od staršev, otrok, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, skrbnik otroka, center za socialno delo ali državni tožilec (106. člen ZNP-1). Postopek za izdajo začasne odredbe, s katero se otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, rejništvo ali zavod, se lahko začne le na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti.

Kaj lahko stori nasprotni udeleženec zoper izdano začasno odredbo?

Vloži ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa; zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba (9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Če se okoliščine, zaradi katerih je bila odredba izdana, pozneje spremenijo tako, da odredba ni več potrebna, sodišče na predlog nasprotnega udeleženca postopek ustavi in razveljavi opravljena dejanja (278. člen ZIZ). Nasprotni udeleženec ima tudi pravico zahtevati povrnitev škode, če je bila odredba neutemeljena (279. člen ZIZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.