Preskoči na vsebino

Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka

Vloga, s katero dedič, volilojemnik ali druga oseba s pravnim interesom sodišču sporoči, da je zapustnik umrl, in mu da podatke o dedičih in premoženju. Uporabi se, kadar sodišče za smrt še ni izvedelo, kadar je smrtovnica nepopolna, kadar zapuščino sestavlja samo premično premoženje in obravnave nihče ni zahteval, ali kadar se premoženje najde po pravnomočnem sklepu o dedovanju.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali postopek že teče

    Matičar mora smrtovnico poslati sodišču v tridesetih dneh od vpisa smrti v matično knjigo umrlih (179. člen ZD), sodišče pa postopek uvede po uradni dolžnosti (164. člen ZD). Preden vložite predlog, pri okrajnem sodišču po zadnjem prebivališču zapustnika preverite, ali je zadeva že odprta; če je, v predlog vpišite njeno opravilno številko.

  2. 2

    Ugotovite pristojno sodišče

    Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Če takega prebivališča v Sloveniji ni imel, je pristojno sodišče, na območju katerega je zapuščina; če je premoženje v več krajih, tisto, na območju katerega je pretežni del zapuščine (177. člen ZD).

  3. 3

    Zberite podatke, ki jih sodišče potrebuje

    To so isti podatki, kot jih vsebuje smrtovnica: ime zapustnika in prejšnji priimki, datum rojstva, državljanstvo, dan in kraj smrti, zadnje prebivališče, osebe, ki bi lahko bile poklicane k dedovanju, podatek o morebitni oporoki in približna vrednost nepremičnega ter premičnega premoženja (182. člen ZD).

  4. 4

    Priložite dokazila

    Predlogu priložite, kar imate: izpisek iz matičnega registra o smrti, morebitno oporoko ali listino o njej, dokazila o premoženju. Vloge in priloge se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih sodišče potrebuje zase in za udeležence (106. člen ZPP).

  5. 5

    Vložite vlogo in počakajte na narok

    Vlogo vložite pisno po pošti ali jo date na zapisnik pri sodišču. Če je nepopolna, sodišče zahteva popravo in določi rok (108. člen ZPP). Ko so podatki zbrani, sodišče razpiše narok za zapuščinsko obravnavo in nanj povabi prizadete osebe (205. člen ZD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Sodišče

Zakaj je to potrebno?

Krajevno pristojno je sodišče po zadnjem stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika (177. člen ZD).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka

1. člen — Sodišče in predlagatelj

Naslovljeno na: Okrajno sodišče v/na ________________. Opravilna številka zadeve, če je že določena: ________________.

Predlagatelj: ________________, ________________, ________________.

Predlagatelj je ________________ in uveljavlja pravico iz zapuščine.

2. člen — Zapustnik

Zapustnik: ________________, rojen ________________, državljanstvo ________________.

Umrl je ________________, kraj smrti: ________________.

Zadnje stalno oziroma začasno prebivališče: ________________.

3. člen — Dediči in drugi udeleženci

Osebe, ki bi lahko bile poklicane k dedovanju na podlagi zakona ali oporoke:

________________

Druge osebe, ki uveljavljajo pravice iz zapuščine:

________________

4. člen — Oporoka

Kolikor je predlagatelju znano, zapustnik ________________.

Oporoka oziroma listina o njej je: ________________.

5. člen — Zapuščina

Nepremično premoženje:

________________

Premično premoženje:

________________

Terjatve in dolgovi:

________________

Približna vrednost nepremičnega premoženja: ________________ EUR. Približna vrednost premičnega premoženja: ________________ EUR. Navedeni vrednosti sta ocena predlagatelja.

6. člen — Predlog sodišču

Predlagatelj predlaga, da sodišče uvede zapuščinski postopek po zapustniku, po potrebi sestavi oziroma dopolni smrtovnico, razpiše narok za zapuščinsko obravnavo in nanj povabi prizadete osebe.

Predlagatelj predlaga, da sodišče po končani obravnavi izda sklep o dedovanju.

7. člen — Priloge

Predlagatelj prilaga:

________________

Vloga je vložena v toliko izvodih, kolikor jih sodišče potrebuje zase in za udeležence postopka.

8. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Ime in priimek predlagatelja

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Uradnega obrazca za ta predlog ni. Seznam sodnih obrazcev na sodisce.si ga ne vsebuje, obvezne sestavine vloge pa določa 105. člen ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja po 163. členu ZD.
  • Predlog ni pogoj za uvedbo postopka. Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve za smrt (164. člen ZD); predlog je pobuda, s katero sodišče za smrt izve in dobi podatke, ki bi sicer prišli s smrtovnico (181. in 182. člen ZD).
  • Če je vloga nerazumljiva ali nepopolna, sodišče zahteva popravo ali dopolnitev in določi rok; če vložnik vloge ne popravi, jo sodišče zavrže (108. člen ZPP).
  • Sodno takso v zapuščinskem postopku plačajo dediči v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Taksna obveznost nastane, ko je zapuščinska obravnava končana, taksa pa se odmeri od čiste vrednosti zapuščine (3., 5. in 25. člen ZST-1; tarifna številka 9211).
  • Izjava o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini ni del tega predloga. Poda se do konca postopka, podpisa nanjo ni treba overiti, sodišče pa sme v dvomu zahtevati overitev pisne izjave o odpovedi dediščini (208. člen ZD).
  • Davek na dediščine odmeri finančni urad na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga pošlje sodišče; dedič prvega dednega reda je davka oproščen (9. in 14. člen ZDDD).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Če je zapuščina obsežna, sporna ali s čezmejnimi elementi, naj vlogo pregleda odvetnik.

Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka

1. člen — Sodišče in predlagatelj

Naslovljeno na: Okrajno sodišče v/na ________________. Opravilna številka zadeve, če je že določena: ________________.

Predlagatelj: ________________, ________________, ________________.

Predlagatelj je ________________ in uveljavlja pravico iz zapuščine.

2. člen — Zapustnik

Zapustnik: ________________, rojen ________________, državljanstvo ________________.

Umrl je ________________, kraj smrti: ________________.

Zadnje stalno oziroma začasno prebivališče: ________________.

3. člen — Dediči in drugi udeleženci

Osebe, ki bi lahko bile poklicane k dedovanju na podlagi zakona ali oporoke:

________________

Druge osebe, ki uveljavljajo pravice iz zapuščine:

________________

4. člen — Oporoka

Kolikor je predlagatelju znano, zapustnik ________________.

Oporoka oziroma listina o njej je: ________________.

5. člen — Zapuščina

Nepremično premoženje:

________________

Premično premoženje:

________________

Terjatve in dolgovi:

________________

Približna vrednost nepremičnega premoženja: ________________ EUR. Približna vrednost premičnega premoženja: ________________ EUR. Navedeni vrednosti sta ocena predlagatelja.

6. člen — Predlog sodišču

Predlagatelj predlaga, da sodišče uvede zapuščinski postopek po zapustniku, po potrebi sestavi oziroma dopolni smrtovnico, razpiše narok za zapuščinsko obravnavo in nanj povabi prizadete osebe.

Predlagatelj predlaga, da sodišče po končani obravnavi izda sklep o dedovanju.

7. člen — Priloge

Predlagatelj prilaga:

________________

Vloga je vložena v toliko izvodih, kolikor jih sodišče potrebuje zase in za udeležence postopka.

8. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Ime in priimek predlagatelja

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (Zakon o dedovanju, 164. člen).
  • Predlog ni pogoj za začetek postopka, ampak pobuda, s katero sodišče izve za smrt in dobi podatke za smrtovnico (Zakon o dedovanju, 164. in 181. člen).
  • Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče; če prebivališča v Sloveniji ni imel, tisto, na območju katerega je zapuščina (Zakon o dedovanju, 177. člen).
  • Matičar mora smrtovnico poslati zapuščinskemu sodišču v tridesetih dneh od vpisa smrti v matično knjigo umrlih (Zakon o dedovanju, 179. člen).
  • Predlog mora imeti sestavine vloge: navedbo sodišča, ime in prebivališče strank, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vložnika (Zakon o pravdnem postopku, 105. člen, ki se uporablja po 163. členu Zakona o dedovanju).
  • Podatki, ki jih sodišče potrebuje, so isti kot v smrtovnici: o zapustniku, o dedičih, o morebitni oporoki in o približni vrednosti premoženja (Zakon o dedovanju, 182. člen).
  • Če zapuščino sestavlja samo premično premoženje, sodišče zapuščinske obravnave ne opravi, dokler je ne zahteva nekdo, ki je upravičen dedovati (Zakon o dedovanju, 203. člen).
  • Sodno takso plačajo dediči od čiste vrednosti zapuščine, taksna obveznost pa nastane šele, ko je zapuščinska obravnava končana (Zakon o sodnih taksah, 3., 5. in 25. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov. Obliko in obvezne sestavine vloge določa Zakon o pravdnem postopku, ki se v zapuščinskem postopku uporablja po 163. členu Zakona o dedovanju.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o dedovanju, 163. člen

    V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno.

  • Zakon o dedovanju, 164. člen

    Postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega.

  • Zakon o dedovanju, 168. člen

    Zapuščinsko obravnavo opravi po zakonu stvarno pristojno sodišče. Vse odločbe med postopkom izdaja sodnik posameznik.

  • Zakon o dedovanju, 175. člen

    Za stranke se štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.

  • Zakon o dedovanju, 177. člen

    Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno stvarno pristojno sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče. Če takega prebivališča v Republiki Sloveniji ni imel, je pristojno sodišče, na območju katerega je zapuščina, pri premoženju v več krajih pa tisto, na območju katerega je pretežni del zapuščine.

  • Zakon o dedovanju, 179. člen

    Matičar, pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, mora v tridesetih dneh od vpisa poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Če podatkov ne more dobiti, pošlje smrtovnico s tistimi, s katerimi razpolaga, in navede vzroke.

  • Zakon o dedovanju, 181. člen

    Če dobi sodišče nepopolno smrtovnico ali samo izpisek iz matične knjige umrlih, smrtovnico sestavi samo, odredi, naj jo sestavi delavec sodišča, ali naroči matičarju, da jo sestavi.

  • Zakon o dedovanju, 182. člen

    V smrtovnico se vpišejo podatki o pokojniku (ime, tudi prejšnji priimki, datum rojstva, državljanstvo, dan in kraj smrti, zadnje prebivališče), podatki o zakoncu, otrocih in drugih osebah, ki bi bile lahko poklicane k dedovanju, ter približna vrednost nepremičnega in premičnega premoženja; navede se tudi, ali je pokojnik zapustil oporoko in kje je.

  • Zakon o dedovanju, 203. člen

    Če zapustnik ni zapustil premoženja, sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Enako ravna, če je zapustil samo premično premoženje in nihče od tistih, ki so upravičeni dedovati, obravnave ne zahteva.

  • Zakon o dedovanju, 205. člen

    Za zapuščinsko obravnavo določi sodišče narok. V vabilu obvesti prizadete osebe o uvedbi postopka in o morebitnem obstoju oporoke ter jih povabi, da oporoko takoj predložijo.

  • Zakon o dedovanju, 208. člen

    Izjavo o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini podpiše dedič sam ali njegov zastopnik. Podpisa ni treba overiti, sodišče pa sme v dvomu zahtevati overitev pisne izjave o odpovedi dediščini oziroma pooblastila.

  • Zakon o dedovanju, 214. člen

    Ko sodišče ugotovi, komu gre pravica do dediščine, te osebe s sklepom o dedovanju razglasi za dediče; sklep obsega podatke o pokojniku, navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiške knjige in premičnin po popisu ter podatke o dedičih in njihovih deležih.

  • Zakon o dedovanju, 221. člen

    Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče nove obravnave ne opravi, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega. Če obravnave prej ni bilo, jo opravi pri nepremičninah, pri premičninah pa le na zahtevo prizadetih oseb.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. člen

    Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo: navedbo sodišča, ime ter prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Vložnik mora vlogo podpisati. Če izjava obsega kakšno zahtevo, je treba navesti dejstva, na katera se opira, in dokaze.

  • Zakon o pravdnem postopku, 106. člen

    Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se izročijo sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko. Enako velja za priloge.

  • Zakon o pravdnem postopku, 108. člen

    Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, sodišče zahteva od vložnika, da jo popravi ali dopolni, in določi rok. Če vložnik vloge ne popravi tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

  • Zakon o sodnih taksah, 3. člen

    Takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon določa drugače; v zapuščinskem postopku so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

  • Zakon o sodnih taksah, 5. člen

    Za takso v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje nastane taksna obveznost takrat, ko je zapuščinska obravnava končana; če sodišče nove obravnave ne opravi, nastane obveznost za dodatni sklep o dedovanju z vročitvijo tega sklepa dedičem.

  • Zakon o sodnih taksah, 25. člen

    V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, za dodatni sklep o dedovanju pa od vrednosti pozneje ugotovljene zapuščine. Vrednost ugotovi sodišče po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen

    Davka je oproščena dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda; z njim so izenačeni zet, snaha in pastorek.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 14. člen

    Davčni urad odmeri davek na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga pošlje sodišče.

Pogosta vprašanja

Ali moram vložiti predlog, da se zapuščinski postopek sploh začne?

Ne. Sodišče zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko izve, da je kdo umrl (164. člen Zakona o dedovanju). Predlog je namenjen primerom, ko sodišče za smrt še ni izvedelo, ko je smrtovnica nepopolna, ko zapuščino sestavlja samo premično premoženje ali ko se premoženje najde po sklepu o dedovanju.

Na katero sodišče vložim predlog?

Na okrajno sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (177. člen Zakona o dedovanju). Če zapustnik v Sloveniji ni imel ne stalnega ne začasnega prebivališča, je pristojno sodišče, na območju katerega je zapuščina; če je premoženje v več krajih, tisto, na območju katerega je pretežni del zapuščine.

Koliko stane vložitev predloga?

Vložitev sama ni posebej taksirana. Sodna taksa v zapuščinskem postopku nastane, ko je zapuščinska obravnava končana, odmeri se od čiste vrednosti zapuščine, plačajo pa jo dediči v sorazmerju s podedovanim premoženjem (3., 5. in 25. člen Zakona o sodnih taksah; tarifna številka 9211 s količnikom 1,5).

Ali moram od dediščine plačati davek?

Dedič prvega dednega reda je davka na dediščine oproščen, z njim pa so izenačeni zet, snaha in pastorek (9. člen Zakona o davku na dediščine in darila). Drugim dedičem davek odmeri finančni urad na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga pošlje sodišče, zato davčne napovedi ni treba vlagati (14. člen istega zakona).

Ali je treba podpis na predlogu overiti?

Ne. Vložnik mora vlogo podpisati, overitev podpisa pa za vlogo ni predpisana (105. člen Zakona o pravdnem postopku). Overitev pride v poštev pri pisni izjavi o odpovedi dediščini, kjer jo sme sodišče v dvomu zahtevati (208. člen Zakona o dedovanju).

Ali je predlog veljaven, če ga podpiše samo eden od dedičev?

Da. Vloži ga lahko vsak, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine — dedič, volilojemnik ali druga upravičena oseba (175. člen Zakona o dedovanju); podpisi vseh dedičev niso pogoj. Sodišče na narok za zapuščinsko obravnavo povabi vse prizadete osebe (205. člen istega zakona).

Kaj, če se premoženje najde šele po sklepu o dedovanju?

Sodišče nove zapuščinske obravnave ne opravi, temveč pozneje najdeno premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen Zakona o dedovanju). Če zapuščinske obravnave prej sploh ni bilo, jo sodišče opravi pri nepremičninah, pri premičninah pa le na zahtevo prizadetih oseb.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.