Preskoči na vsebino

Predlog za določitev preživnine za polnoletnega otroka

Predlog, s katerim polnoletni otrok, ki se redno šola, sodišču predlaga, naj staršu naloži plačevanje mesečne preživnine. Vloži se pri okrožnem sodišču v nepravdnem postopku, preživnina pa se lahko zahteva od dneva vložitve predloga naprej.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali pravica sploh še traja

    Preživljanje po polnoletnosti stoji na treh pogojih hkrati: redno šolanje, da niste zaposleni in da niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Zgornja meja je dopolnjeno 26. leto starosti, znotraj tega pa velja le do prvega zaključka posamezne stopnje izobraževanja (183. člen Družinskega zakonika).

  2. 2

    Poskusite se dogovoriti brez sodišča

    O preživnini za polnoletnega otroka lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (192. člen Družinskega zakonika). Tak zapis je izvršilni naslov, zato sodnega postopka ni treba začeti.

  3. 3

    Predlog vložite pri okrožnem sodišču

    O preživljanju polnoletnega otroka se odloča v nepravdnem postopku (drugi odstavek 93. člena ZNP-1), na prvi stopnji odloča okrožno sodišče (10. člen ZNP-1), krajevno pristojno pa je sodišče po stalnem prebivališču nasprotnega udeleženca (11. člen ZNP-1).

  4. 4

    Zberite dokazila, preden vložite

    Predlogu priložite potrdilo o vpisu za tekoče šolsko oziroma študijsko leto in dokazila o mesečnih stroških. Predlog mora navajati dejstva, dokaze in višino zahtevanega zneska (23. člen ZNP-1); preživnina se lahko zahteva od dneva vložitve predloga (196. člen Družinskega zakonika), zato odlašanje pomeni izgubljene mesece.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče in udeleženca

Več informacij

Predlagatelj je polnoletni otrok, nasprotni udeleženec pa tisti od staršev, od katerega se zahteva preživnina.

Zakaj je to potrebno?

Okrožno sodišče na območju stalnega prebivališča nasprotnega udeleženca (10. in 11. člen ZNP-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za določitev preživnine za polnoletnega otroka

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, rojen ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za določitev preživnine za polnoletnega otroka.

2. člen — Pristojnost sodišča

O preživljanju polnoletnega otroka se odloča v postopku za varstvo koristi otroka, dokler obstaja dolžnost preživljanja po Družinskem zakoniku.

Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče.

3. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda sklep, s katerim nasprotnemu udeležencu naloži, da predlagatelju plačuje mesečno preživnino v znesku ________________ EUR (z besedo: ________________), in sicer od ________________ dalje, vsak mesec ________________, na transakcijski račun predlagatelja ________________.

V primeru zamude s plačilom posameznega mesečnega zneska nasprotni udeleženec dolguje tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti do plačila.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej; zahteva se lahko od dneva vložitve tega predloga.

4. člen — Potrebe predlagatelja

Mesečni stroški predlagatelja znašajo: bivanje ________________ EUR, prehrana ________________ EUR, šolanje in študijsko gradivo ________________ EUR, prevoz ________________ EUR.

Drugi mesečni stroški: ________________.

Mesečni stroški predlagatelja skupaj znašajo ________________ EUR. Dokazila o navedenih stroških so priložena temu predlogu.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

5. člen — Lastni dohodki predlagatelja

Predlagatelj prejema ________________, v povprečnem mesečnem znesku ________________ EUR.

Ti dohodki ne zadoščajo za pokritje stroškov iz prejšnjega člena, predlagatelj pa ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb.

6. člen — Zmožnosti nasprotnega udeleženca

Nasprotni udeleženec prejema dohodek iz naslova: ________________. Njegov znani mesečni dohodek znaša ________________ EUR.

Nasprotni udeleženec poleg predlagatelja preživlja še: ________________.

Prispevek drugega od staršev k preživljanju predlagatelja: ________________.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj podatke o dohodkih in premoženju nasprotnega udeleženca pridobi po uradni dolžnosti pri pristojnih organih.

7. člen — Dosedanje urejanje preživnine

Preživnina je bila doslej določena z listino ________________, in sicer v mesečnem znesku ________________ EUR.

Glede plačevanja predlagatelj navaja, da ________________.

Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

8. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlagatelj predlaga tudi zaslišanje obeh udeležencev.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca; to velja tudi za priloge.

9. člen — Stroški postopka

O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj o sodni taksi odloči v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse; če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se predlagatelj preživlja, predlaga oprostitev plačila.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Preživnina se lahko zahteva od dneva vložitve predloga (196. člen Družinskega zakonika). Za obdobje pred vložitvijo se po tem členu ne prisodi, zato odlašanje pomeni izgubljene mesece.
  • Obveznost preživljanja po polnoletnosti traja najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti in le do prvega zaključka posamezne stopnje izobraževanja (183. člen Družinskega zakonika).
  • Ob vložitvi predloga mora biti plačana sodna taksa (39. člen ZNP-1). Če ni plačana, sodišče pošlje plačilni nalog in kljub temu začne z opravo procesnih dejanj (44. člen ZNP-1).
  • Po 18. letu starosti je treba centru za socialno delo v 30 dneh po pridobitvi statusa dijaka ali študenta predložiti potrdilo o vpisu ali ga obvestiti, kje se upravičenec redno šola; sicer center v tem letu preživnine ne uskladi (198. člen Družinskega zakonika).
  • Namesto sodnega postopka lahko polnoletni otrok in starš skleneta sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa (192. člen Družinskega zakonika); tak zapis je izvršilni naslov.
  • Prvi odstavek 203. člena Družinskega zakonika obveznost predhodnega svetovanja nalaga staršema; polnoletni otrok kot predlagatelj med naštetimi osebami ni naveden. Če za vaš primer niste prepričani, to pred vložitvijo preverite na pristojnem sodišču.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; obvezne sestavine vloge določa 23. člen ZNP-1. V zapletenih razmerjih naj vlogo pregleda odvetnik.

Predlog za določitev preživnine za polnoletnega otroka

1. člen — Naslovnik in udeleženca

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________, rojen ________________.

Nasprotni udeleženec: ________________, ________________, EMŠO oziroma davčna številka ________________.

Predlagatelj vlaga predlog za določitev preživnine za polnoletnega otroka.

2. člen — Pristojnost sodišča

O preživljanju polnoletnega otroka se odloča v postopku za varstvo koristi otroka, dokler obstaja dolžnost preživljanja po Družinskem zakoniku.

Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče.

3. člen — Predlog za odločitev

Predlagatelj sodišču predlaga, naj izda sklep, s katerim nasprotnemu udeležencu naloži, da predlagatelju plačuje mesečno preživnino v znesku ________________ EUR (z besedo: ________________), in sicer od ________________ dalje, vsak mesec ________________, na transakcijski račun predlagatelja ________________.

V primeru zamude s plačilom posameznega mesečnega zneska nasprotni udeleženec dolguje tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti do plačila.

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej; zahteva se lahko od dneva vložitve tega predloga.

4. člen — Potrebe predlagatelja

Mesečni stroški predlagatelja znašajo: bivanje ________________ EUR, prehrana ________________ EUR, šolanje in študijsko gradivo ________________ EUR, prevoz ________________ EUR.

Drugi mesečni stroški: ________________.

Mesečni stroški predlagatelja skupaj znašajo ________________ EUR. Dokazila o navedenih stroških so priložena temu predlogu.

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

5. člen — Lastni dohodki predlagatelja

Predlagatelj prejema ________________, v povprečnem mesečnem znesku ________________ EUR.

Ti dohodki ne zadoščajo za pokritje stroškov iz prejšnjega člena, predlagatelj pa ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb.

6. člen — Zmožnosti nasprotnega udeleženca

Nasprotni udeleženec prejema dohodek iz naslova: ________________. Njegov znani mesečni dohodek znaša ________________ EUR.

Nasprotni udeleženec poleg predlagatelja preživlja še: ________________.

Prispevek drugega od staršev k preživljanju predlagatelja: ________________.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj podatke o dohodkih in premoženju nasprotnega udeleženca pridobi po uradni dolžnosti pri pristojnih organih.

7. člen — Dosedanje urejanje preživnine

Preživnina je bila doslej določena z listino ________________, in sicer v mesečnem znesku ________________ EUR.

Glede plačevanja predlagatelj navaja, da ________________.

Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

8. člen — Dokazi in priloge

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

Predlagatelj predlaga tudi zaslišanje obeh udeležencev.

Predlog se vlaga v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca; to velja tudi za priloge.

9. člen — Stroški postopka

O stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku.

Predlagatelj sodišču predlaga, naj o sodni taksi odloči v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse; če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se predlagatelj preživlja, predlaga oprostitev plačila.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Starši morajo otroka preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti (Družinski zakonik, 183. člen).
  • O preživljanju polnoletnega otroka se odloča v nepravdnem postopku: drugi odstavek 93. člena Zakona o nepravdnem postopku ta postopek uvršča med postopke za varstvo koristi otroka.
  • Na prvi stopnji odloča okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-1); krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče (11. člen ZNP-1).
  • Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga (Družinski zakonik, 196. člen).
  • Višina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (Družinski zakonik, 189. člen).
  • Predlog mora vsebovati opis razmerja, dejstva, pomembna za odločitev, dokaze, identifikacijske podatke udeležencev in podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (23. člen ZNP-1).
  • Namesto sodnega postopka lahko polnoletni otrok in starš o preživnini skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Družinski zakonik, 192. člen).
  • Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka (Družinski zakonik, 188. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli predloga izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Družinski zakonik, 183. člen

    Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje oziroma v višješolski ali visokošolski študij, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola, ni zaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb; obveznost traja najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Kadar starši otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, prispevajo preživnino v mesečnem znesku.

  • Družinski zakonik, 186. člen

    Če mora več oseb skupaj koga preživljati, se obveznost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko skrbi in pomoči je bil kdo deležen.

  • Družinski zakonik, 188. člen

    Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

  • Družinski zakonik, 189. člen

    Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

  • Družinski zakonik, 192. člen

    O preživnini, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

  • Družinski zakonik, 196. člen

    Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.

  • Družinski zakonik, 197. člen

    Sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca.

  • Družinski zakonik, 198. člen

    Določena preživnina se enkrat letno januarja uskladi z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Upravičenec mora po 18. letu starosti centru za socialno delo v 30 dneh po pridobitvi statusa dijaka ali študenta predložiti potrdilo o vpisu ali ga obvestiti, kje se redno šola; sicer center v tem letu preživnine ne uskladi.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen

    V postopkih za varstvo koristi otroka odloča na prvi stopnji okrožno sodišče.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 11. člen

    Za odločanje je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju, mora predlagatelj navesti višino zahtevanega zneska.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 93. člen, drugi odstavek

    Postopek za varstvo koristi otroka je tudi postopek, v katerem se odloča o preživljanju polnoletnega otroka, dokler obstaja dolžnost preživljanja po Družinskem zakoniku.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 99. člen

    V postopkih za varstvo koristi otroka sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga za začetek postopka.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 100. člen

    Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 101. člen

    O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

  • Zakon o pravdnem postopku, 105. in 106. člen

    Vloga mora obsegati navedbo sodišča, ime ter prebivališče strank in njihovih pooblaščencev, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se izročijo v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko; to velja tudi za priloge.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

  • Zakon o sodnih taksah, 11. in 23. člen

    Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. V zadevah o pravici do zakonite preživnine se vrednost za plačilo takse izračuna tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece.

  • Zakon o dohodnini, 29. člen

    Dohodnine se ne plača od preživnine, ki jo fizična oseba prejme na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o družinskih razmerjih.

Pogosta vprašanja

Do kdaj so me starši dolžni preživljati, če sem polnoleten?

Dokler se redno šolate, niste zaposleni in niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb, najdlje pa do dopolnjenega 26. leta starosti (183. člen Družinskega zakonika). Za srednješolca velja do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja, za študenta do prvega zaključka dodiplomskega oziroma magistrskega študija; če program traja več kot štiri leta, se obveznost podaljša za toliko, kolikor je program daljši.

Ali vložim tožbo ali predlog?

Predlog. Drugi odstavek 93. člena Zakona o nepravdnem postopku določa, da je postopek, v katerem se odloča o preživljanju polnoletnega otroka, postopek za varstvo koristi otroka — torej nepravdni postopek, ki se po 2. členu ZNP-1 začne na predlog.

Koliko stane vložitev predloga?

Plača se sodna taksa; ob vložitvi predloga mora biti plačana (39. člen ZNP-1). Če ni plačana, sodišče pošlje plačilni nalog in kljub temu začne z opravo procesnih dejanj (44. člen ZNP-1). Vrednost za odmero takse se v zadevah o zakoniti preživnini izračuna kot seštevek dajatev za tri mesece (23. člen Zakona o sodnih taksah). Sodišče stranko plačila oprosti, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani (11. člen ZST-1).

Ali se od prejete preživnine plača dohodnina?

Ne. Dohodnine se ne plača od preživnine, ki jo fizična oseba prejme na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o družinskih razmerjih (29. člen Zakona o dohodnini).

Od kdaj velja preživnina, ki jo določi sodišče?

Za naprej, zahtevati pa jo je mogoče od dneva vložitve predloga (196. člen Družinskega zakonika). Za obdobje pred vložitvijo predloga preživnina po tem členu ne učinkuje.

Ali se moram pred vložitvijo udeležiti svetovanja na centru za socialno delo?

Prvi odstavek 203. člena Družinskega zakonika obveznost predhodnega svetovanja nalaga staršema, preden sodišču predlagata odločitev o varstvu in vzgoji, preživljanju ali stikih; polnoletni otrok kot predlagatelj med naštetimi osebami ni naveden. Zapisnik o svetovanju je treba predlogu priložiti le, kadar Družinski zakonik svetovanje določa (94. člen ZNP-1). Če niste prepričani, ali za vaš primer velja, to pred vložitvijo preverite na sodišču.

Ali je treba podpis na predlogu overiti in v koliko izvodih ga vložim?

Overitev podpisa ni predpisana. Predlog in priloge se izročijo sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotnega udeleženca (106. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v nepravdnem postopku uporablja smiselno po 42. členu ZNP-1).

Kdaj bo prvi narok in v kakšnem roku se lahko pritožim?

Sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga (99. člen ZNP-1). Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa (tretji odstavek 33. člena ZNP-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.