Preskoči na vsebino

Prošnja za opravljanje prakse ali počitniškega dela

Pisna prošnja dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih delodajalcu: kdo ste, kje se izobražujete, kakšno prakso oziroma delo iščete in za katero obdobje. Prošnja sama razmerja še ne ustvari — to nastane šele z učno pogodbo pri praktičnem usposabljanju z delom oziroma z napotnico pri počitniškem delu.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej ugotovite, katero od treh razmerij prosite

    Praktično usposabljanje z delom je del poklicnega in strokovnega izobraževanja in se pri delodajalcu izvaja na podlagi učne pogodbe (31. in 33. člen ZPSI-1). Delovna praksa v okviru izobraževalnega programa je praktično izobraževanje, ki ga pri delodajalcu lahko opravljajo dijaki in študenti, starejši od 14 let (211. člen ZDR-1). Počitniško delo je začasno in občasno delo, ki ga je dovoljeno opravljati le na podlagi napotnice (6.b člen ZZZPB). Od izbire je odvisno, kaj se po odobritvi sklene.

  2. 2

    Preverite, ali starost dopušča to, kar prosite

    Praktično izobraževanje pri delodajalcu je mogoče od dopolnjenih 14 let (211. člen ZDR-1), začasno in občasno delo na podlagi napotnice pa za dijake od dopolnjenih 15 let, za študente in za udeležence izobraževanja odraslih, mlajše od 26 let (6.b člen ZZZPB). Delo otrok, mlajših od 15 let, je prepovedano, z izjemami, za katere je potrebno predhodno dovoljenje inšpektorja za delo (211. člen ZDR-1).

  3. 3

    Obdobje in obseg uskladite z izobraževalnim programom in s predpisi o delovnem času

    Skupni obseg praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z delom se določi z izobraževalnim programom (31. člen ZPSI-1). Za mladoletne velja omejitev osem ur na dan in 40 ur na teden ter prepoved nočnega dela med 22. in šesto uro (192. in 193. člen ZDR-1), za otroke, mlajše od 15 let, pa sedem ur na dan in 35 ur na teden ter prepoved nočnega dela med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj (212. člen ZDR-1).

  4. 4

    Prošnji priložite dokazila, ki jih delodajalec potrebuje za odločitev

    Zakon prilog k prošnji ne predpisuje. Smiselna so tista, iz katerih delodajalec vidi status in program: potrdilo o vpisu, izpis ocen, življenjepis in kontakt organizatorja praktičnega usposabljanja v šoli. Pri praktičnem usposabljanju z delom se podatki, ki jih delodajalec potrebuje, pozneje zapišejo v učno pogodbo (36. člen ZPSI-1).

  5. 5

    Po odobritvi poskrbite za listino, brez katere dela ni

    Pri praktičnem usposabljanju z delom se sklene individualna ali kolektivna učna pogodba (33. člen ZPSI-1), pri čemer mora delodajalec izpolnjevati pogoje glede prostorov, dejavnosti in mentorja (35. člen ZPSI-1). Pri počitniškem delu je treba pred začetkom dela pridobiti napotnico zavoda ali pooblaščene organizacije (6.b člen ZZZPB).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Vlagatelj

Več informacij

Podatki, po katerih vas delodajalec prepozna in doseže. Pri mladoletnem vlagatelju individualno učno pogodbo sklenejo tudi starši oziroma zakoniti zastopnik (33. člen ZPSI-1).

Status vlagatelja
Zakaj je to potrebno?

Začasno in občasno delo na podlagi napotnice je namenjeno dijakom, ki so dopolnili 15 let, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, mlajšim od 26 let (6.b člen ZZZPB).

Ali ste dopolnili 18 let
Zakaj je to potrebno?

Za delavce, ki še niso dopolnili 18 let, veljajo omejitve delovnega časa in prepoved nočnega dela (192. in 193. člen ZDR-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Prošnja za opravljanje prakse oziroma počitniškega dela

Vlagatelj: ________________, ________________, telefon ________________, elektronski naslov ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: prošnja za opravljanje prakse oziroma počitniškega dela — ________________.

3. člen — Kdo prosi

Sem ________________ in sem v šolskem oziroma študijskem letu ________________ vpisan v ________________ letnik programa ________________ na ustanovi ________________.

Organizator praktičnega usposabljanja oziroma kontaktna oseba v šoli: ________________.

4. člen — Za kaj prosim

Prosim za ________________ pri delodajalcu ________________, in sicer na področju ________________.

Predlagano obdobje: od ________________ do ________________. Predviden obseg: ________________.

Prošnja je oddana ________________.

Za dogovor o podrobnostih in za morebitna vprašanja sem dosegljiv na telefonski številki ________________ in na elektronskem naslovu ________________.

Kraj in datum

Vlagatelj (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Ta prošnja delodajalca k ničemur ne zavezuje. Razmerje nastane šele z učno pogodbo pri praktičnem usposabljanju z delom (33. člen ZPSI-1) oziroma z napotnico pri začasnem in občasnem delu, brez katere takega dela ni dovoljeno opravljati (6.b člen ZZZPB).
  • Učna pogodba mora med drugim vsebovati časovno razporeditev in razčlenitev praktičnega usposabljanja z delom, osebno ime mentorja, dolžnosti delodajalca, nagrado dijaka ter določbo o pravici do prehrane med delom ali do povračila stroškov zanjo (36. člen ZPSI-1).
  • Delodajalec mora dijaku omogočiti usposabljanje, skrbeti za varnost pri delu in za zdravje dijaka ter ga seznaniti s predpisi o varnosti pri delu; nalaga mu lahko le dela, ki zagotavljajo pridobitev poklicnih zmožnosti po izobraževalnem programu (37. člen ZPSI-1).
  • Za delavce, ki še niso dopolnili 18 let, veljata omejitvi osem ur na dan in 40 ur na teden ter prepoved nočnega dela med 22. in šesto uro (192. in 193. člen ZDR-1). Za otroke, mlajše od 15 let, ki v času šolskih počitnic opravljajo lažje delo, veljajo sedem ur na dan, 35 ur na teden, prepoved nočnega dela med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj ter najmanj 14 zaporednih ur dnevnega počitka (212. člen ZDR-1).
  • Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del od 5. februarja 2026 ne sme biti nižja od 8,98 eura (130.c člen ZUJF; Odredba, Uradni list RS, št. 7/26). Znesek se usklajuje, zato pred oddajo preverite veljavno odredbo.
  • Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta prizna posebna osebna olajšava za dohodek iz začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave (113. člen ZDoh-2).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za prošnjo za prakso ali počitniško delo ni; če šola ali delodajalec ponudi svojo prijavnico, uporabite tisto.

Prošnja za opravljanje prakse oziroma počitniškega dela

Vlagatelj: ________________, ________________, telefon ________________, elektronski naslov ________________.

Delodajalec: ________________, ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: prošnja za opravljanje prakse oziroma počitniškega dela — ________________.

3. člen — Kdo prosi

Sem ________________ in sem v šolskem oziroma študijskem letu ________________ vpisan v ________________ letnik programa ________________ na ustanovi ________________.

Organizator praktičnega usposabljanja oziroma kontaktna oseba v šoli: ________________.

4. člen — Za kaj prosim

Prosim za ________________ pri delodajalcu ________________, in sicer na področju ________________.

Predlagano obdobje: od ________________ do ________________. Predviden obseg: ________________.

Prošnja je oddana ________________.

Za dogovor o podrobnostih in za morebitna vprašanja sem dosegljiv na telefonski številki ________________ in na elektronskem naslovu ________________.

Kraj in datum

Vlagatelj (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk v šoli in kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 31. člen).
  • Pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca pri praktičnem izobraževanju se določijo z učno pogodbo, ki je lahko individualna, če jo skleneta delodajalec in dijak s starši oziroma zakonitim zastopnikom, ali kolektivna, če jo skleneta šola in delodajalec (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 33. člen).
  • Delodajalec lahko sklene učno pogodbo, če ima ustrezne delovne prostore in opremo, če njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se dijak izobražuje, in če ima mentorja z ustrezno izobrazbo (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 35. člen).
  • V času praktičnega usposabljanja z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, in do prehrane med delom; oboje delodajalec izplača najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 42. člen).
  • Dijaki in študenti, ki so dopolnili 14 let, lahko pri delodajalcu opravljajo praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov (Zakon o delovnih razmerjih, 211. člen).
  • Začasno in občasno delo lahko opravljajo dijaki, ki so dopolnili 15 let, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih, in sicer le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 6.b člen).
  • Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del od 5. februarja 2026 ne sme biti nižja od 8,98 eura (Zakon za uravnoteženje javnih financ, 130.c člen; Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, Uradni list RS, št. 7/26).
  • Delavec, ki še ni dopolnil 18 let, ne sme delati več kot osem ur na dan in 40 ur na teden in ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne (Zakon o delovnih razmerjih, 192. in 193. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Odstavki te prošnje izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 31. člen

    Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk oziroma praktično usposabljanje z delom. V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcu pa praktično usposabljanje z delom. Skupni obseg obojega se določi z izobraževalnim programom. Pogoje za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, določi minister v sodelovanju s socialnimi partnerji.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 33. člen

    Pravice in obveznosti šole, dijaka in delodajalca pri praktičnem izobraževanju se določijo z učno pogodbo. Učna pogodba je lahko individualna, če jo skleneta delodajalec in dijak ter njegovi starši oziroma zakoniti zastopnik, ali kolektivna, če jo skleneta šola in delodajalec. Dijak lahko sklene učno pogodbo tudi z več delodajalci; v tem primeru delodajalci uskladijo medsebojne pravice in obveznosti.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 35. člen

    Delodajalec lahko sklene učno pogodbo, če ima ustrezne delovne prostore in opremo, če njegovo poslovanje obsega dejavnost poklica, za katerega se dijak izobražuje, in če ima ustrezno izobrazbo oziroma zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo, ki bo dijaku mentor na praktičnem usposabljanju z delom.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 36. člen

    Učna pogodba obsega med drugim osebno ime in podatke dijaka ter staršev oziroma zakonitega zastopnika, predhodno izobrazbo dijaka, naziv, sedež in vrsto dejavnosti delodajalca, naziv poklicne izobrazbe, začetek in trajanje izobraževanja, poklicne zmožnosti, časovno razporeditev in razčlenitev praktičnega usposabljanja z delom, osebno ime mentorja, obseg izobraževalnega dela v šoli, dolžnosti delodajalca, nagrado dijaka ter določbo o pravici dijaka do prehrane med delom ali do povračila stroškov zanjo.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 37. člen

    Dolžnosti delodajalca, ki sklene učno pogodbo, so zlasti, da dijaku omogoči usposabljanje za pridobitev poklicne izobrazbe, skrbi za redno obiskovanje šole, izplačuje dogovorjeno nagrado, skrbi za varnost pri delu in za zdravje dijaka ter ga seznani s predpisi o varnosti pri delu. Delodajalec lahko nalaga dijaku le tista dela, ki zagotavljajo pridobitev poklicnih zmožnosti v skladu z izobraževalnim programom.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 41. člen

    Pri praktičnem usposabljanju z delom, ki se izvaja pri delodajalcu, se glede nočnega dela, odmorov in počitkov, opravičenih odsotnosti z dela, posebnega varstva mladine ter disciplinske in odškodninske odgovornosti uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

  • Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 42. člen

    V času praktičnega usposabljanja z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, ali drugimi predpisi in pravico do prehrane med delom, ki mu jo delodajalec zagotovi na enak način kot svojim zaposlenim. Če delodajalec prehrane ne zagotovi in višina povračila ni določena v kolektivni pogodbi, izplača povračilo najmanj v višini cene malice po zakonu, ki ureja šolsko prehrano. Nagrado in povračilo delodajalec izplača najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 192. člen

    Delovni čas delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme biti daljši od osem ur na dan in 40 ur na teden. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let in dela najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 193. člen

    Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 211. člen

    Prepovedano je delo otrok, mlajših od 15 let starosti. Otrok, ki je dopolnil starost 13 let, lahko opravlja lažje delo najdalj 30 dni v posameznem koledarskem letu v času šolskih počitnic, in to po predhodnem dovoljenju inšpektorja za delo na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Pri delodajalcu lahko dijaki in študenti, ki so dopolnili starost 14 let, opravljajo praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov. V teh primerih ter pri občasnem ali začasnem opravljanju dela dijakov in študentov se uporabljajo določbe tega zakona o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 212. člen

    Delovni čas otrok, mlajših od 15 let starosti, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot sedem ur na dan in 35 ur na teden. Otrokom je prepovedano opravljati nočno delo med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj, zagotoviti pa jim je treba v vsakem 24-urnem obdobju dnevni počitek najmanj 14 zaporednih ur.

  • Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 6.b člen

    Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente, lahko ta dela opravlja le za dijake, ki so že dopolnili 15 let, študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Te osebe lahko opravljajo začasno in občasno delo le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom.

  • Zakon za uravnoteženje javnih financ, 130.c člen

    Bruto urna postavka osebe iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za opravljeno uro začasnih in občasnih del ne sme biti nižja od zneska, določenega s tem členom. Višina najnižje bruto urne postavke se usklajuje z gibanjem povprečne plače.

  • Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, 1. člen (Uradni list RS, št. 7/26)

    Bruto urna postavka osebe iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za opravljeno uro začasnih in občasnih del ne sme biti nižja od 8,98 eura. Odredba je bila objavljena 4. februarja 2026 in je začela veljati naslednji dan po objavi.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 18. člen

    Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščeno plačila dohodnine ali ni drug dohodek po tem zakonu.

  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 20. člen

    Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, so obvezno zavarovani med drugim dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah.

  • Zakon o dohodnini, 113. člen

    Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za prošnjo za prakso ali počitniško delo?

Ne. Predpisi urejajo listine, ki prošnji sledijo, ne prošnje same: za praktično usposabljanje z delom je predpisana učna pogodba z zakonsko določenimi sestavinami (33. in 36. člen ZPSI-1), za začasno in občasno delo dijakov in študentov pa napotnica zavoda ali pooblaščene organizacije (6.b člen ZZZPB). Za samo prošnjo delodajalcu obrazec ni predpisan, zato je oblika prosta. Če šola ali delodajalec ponudi svoj obrazec ali prijavnico, uporabite tistega.

Koliko stane in koliko se za prakso oziroma počitniško delo plača?

Ta obrazec je brezplačen in brez registracije, oddaja prošnje pa ni obdavčena. Pri praktičnem usposabljanju z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, in do prehrane med delom, izplačano najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (42. člen ZPSI-1). Pri počitniškem delu na podlagi napotnice bruto urna postavka od 5. februarja 2026 ne sme biti nižja od 8,98 eura (130.c člen ZUJF; Odredba, Uradni list RS, št. 7/26). Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta prizna posebna osebna olajšava za dohodek iz začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice, in sicer v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave (113. člen ZDoh-2).

Ali prošnja delodajalca k čemu zavezuje?

Ne. Prošnja je ponudba za pogovor in delodajalcu ne nalaga ničesar. Razmerje nastane šele z listino, ki jo predpisuje zakon: pri praktičnem usposabljanju z delom z individualno ali kolektivno učno pogodbo (33. člen ZPSI-1), pri začasnem in občasnem delu pa z napotnico zavoda ali pooblaščene organizacije, brez katere takega dela ni dovoljeno opravljati (6.b člen ZZZPB).

Do kdaj je treba prošnjo oddati in ali jo je treba overiti?

Roka za oddajo te prošnje zakon ne določa in overitev podpisa ni predpisana — oboje določi delodajalec oziroma šola, kadar zbira prijave. Rok ima smisel uskladiti s šolskim oziroma študijskim letom, ker se obseg praktičnega usposabljanja z delom določi z izobraževalnim programom (31. člen ZPSI-1). Overitev je predpisana pri drugih listinah, ne pri prošnji; učna pogodba se sklene v pisni obliki med delodajalcem in dijakom oziroma med šolo in delodajalcem (33. člen ZPSI-1).

Od katere starosti je praksa oziroma počitniško delo sploh dovoljeno?

Praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov lahko pri delodajalcu opravljajo dijaki in študenti, ki so dopolnili 14 let (211. člen ZDR-1). Začasno in občasno delo na podlagi napotnice lahko opravljajo dijaki, ki so dopolnili 15 let, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja (6.b člen ZZZPB). Delo otrok, mlajših od 15 let, je prepovedano; otrok, ki je dopolnil 13 let, lahko v času šolskih počitnic opravlja lažje delo najdlje 30 dni v koledarskem letu, in to po predhodnem dovoljenju inšpektorja za delo (211. člen ZDR-1).

Koliko ur sme delati dijak, ki še ni dopolnil 18 let?

Največ osem ur na dan in 40 ur na teden, ob delu najmanj štiri ure in pol na dan pa mu pripada odmor najmanj 30 minut (192. člen ZDR-1). Nočno delo med 22. uro in šesto uro naslednjega dne je prepovedano (193. člen ZDR-1). Za otroke, mlajše od 15 let, ki v času šolskih počitnic opravljajo lažje delo, veljata omejitvi sedem ur na dan in 35 ur na teden, prepoved nočnega dela med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj ter najmanj 14 zaporednih ur dnevnega počitka (212. člen ZDR-1). Te določbe se uporabljajo tudi pri praktičnem usposabljanju z delom in pri začasnem ali občasnem delu dijakov in študentov (41. člen ZPSI-1; 211. člen ZDR-1).

Kaj se sklene, če delodajalec prakso odobri?

Učna pogodba. Obsegati mora med drugim osebne podatke dijaka in staršev oziroma zakonitega zastopnika, naziv in sedež delodajalca, naziv poklicne izobrazbe, začetek in trajanje izobraževanja, poklicne zmožnosti, časovno razporeditev in razčlenitev praktičnega usposabljanja z delom, osebno ime mentorja, obseg izobraževalnega dela v šoli, dolžnosti delodajalca, nagrado dijaka ter določbo o pravici do prehrane med delom oziroma do povračila stroškov zanjo (36. člen ZPSI-1). Delodajalec mora dijaku omogočiti usposabljanje, skrbeti za njegovo varnost in zdravje, ga seznaniti s predpisi o varnosti pri delu in mu izplačevati dogovorjeno nagrado, nalaga pa mu lahko le dela, ki zagotavljajo pridobitev poklicnih zmožnosti po izobraževalnem programu (37. člen ZPSI-1).

Ali sem med prakso oziroma počitniškim delom zavarovan?

Dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah so obvezno zavarovani za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu (20. člen ZPIZ-2). Za začasno in občasno delo dijakov in študentov velja obvezno zavarovanje oseb, ki delo opravljajo v okviru drugega pravnega razmerja (18. člen ZPIZ-2); izjema, ki je to delo iz takega zavarovanja izvzemala, je prenehala veljati z ZUJF-C (98. člen ZUJF-C, Uradni list RS, št. 95/14). Delodajalec mora pri praktičnem usposabljanju z delom skrbeti za varnost pri delu in za zdravje dijaka ter ga seznaniti s predpisi o varnosti pri delu (37. člen ZPSI-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Prošnje in življenjepis.