Členi te vloge izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o gimnazijah, 18. člen
Dijak ima pravico, da se hkrati izobražuje v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih. Dijakom, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se lahko prilagodi opravljanje obveznosti iz izobraževalnega programa na način, ki ga določi minister.
Zakon o gimnazijah, 36. člen
Šola posebej nadarjenim dijakom in drugim dijakom s posebnimi potrebami prilagodi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa. Ta člen je skupaj s 57. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju pravna podlaga za izdajo Pravilnika o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 57. člen
Dijakom, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju ali na drugih mednarodnih izobraževalnih ali kulturnih prireditvah ter izmenjavah, se lahko prilagodi opravljanje obveznosti iz izobraževalnega programa na način, ki ga določi minister.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 49. člen
Dijakom s posebnimi potrebami, dijakom vzporednega izobraževanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom oziroma športnicam ter dijakom, ki ne napredujejo ali ne končajo izobraževanja zaradi starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali zaradi bolezni, se lahko podaljša status dijaka največ za dve leti. O tem odloči ravnatelj šole.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 2. člen
Šola prilagodi šolske obveznosti dijaku, ki se vzporedno izobražuje, dijaku s posebnimi potrebami skladno z odločbo o usmeritvi in dijaku zaradi daljših ali pogostih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Šola lahko prilagodi šolske obveznosti nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, dijaku v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, dijaku, ki prihaja iz tuje države, v drugih utemeljenih primerih in dijaku s posebnimi potrebami poleg prilagoditev iz odločbe o usmeritvi.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 3. člen
Za pridobitev pravice do prilagoditev opravljanja obveznosti dijak oziroma starši mladoletnega dijaka zaprosijo s pisno vlogo. Priložijo: za dijaka perspektivnega in vrhunskega športnika potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez o vpisu v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov; za dijaka, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, podatke o organizaciji, ki vodi priprave; za dijaka zaradi daljših ali pogostih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov zdravniška dokazila; za dijaka v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti potrdilo organizacije, v kateri se udejstvuje. Dijak, ki se vzporedno izobražuje, odda vlogo na šoli, kjer opravlja večino obveznosti. Vlogo je treba vložiti do 30. septembra za tekoče šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi med šolskim letom.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 4. člen
O vlogi za pridobitev pravice do prilagoditev odloči ravnatelj s sklepom v petnajstih dneh po prejemu popolne vloge. Za pridobitev pravice iz tretjega odstavka 2. člena pravilnika ravnatelj predhodno pridobi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe. Sklep vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi. Sklep o pridobitvi pravice do prilagoditev velja največ eno šolsko leto.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 5. člen
Če se s sklepom odloči o pridobitvi pravice do prilagoditev, šola v petnajstih dneh po izdaji sklepa v sodelovanju z dijakom in starši mladoletnega dijaka pripravi osebni izobraževalni načrt. Z njim se prilagodi izvedba pouka ter druge pravice in obveznosti dijaka in šole. Za dijaka perspektivnega oziroma vrhunskega športnika šola načrt uskladi tudi s športnim društvom oziroma z nacionalno panožno športno zvezo, pri vzporednem izobraževanju pa z drugo šolo. Načrt določi pravice in obveznosti dijaka in šole, obdobje obvezne prisotnosti pri pouku, način in roke za ocenjevanje znanja in izpolnjevanja drugih obveznosti, obdobje prilagoditve, razloge za mirovanje oziroma prenehanje ter druge zadeve, ki bi prispevale k dijakovemu boljšemu učnemu uspehu. Med šolskim letom se vsebina načrta iz utemeljenih razlogov lahko spremeni.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 6. člen
Dijaku, ki mu šola lahko prilagodi obveznosti, pravica do prilagoditev lahko miruje, če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu, če je negativno ocenjen pri dveh ali več predmetih, če mu je izrečen ukor, v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe ali iz drugih utemeljenih razlogov. O mirovanju in obdobju mirovanja odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem mladoletnega dijaka v osmih dneh po odločitvi.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 7. člen
Dijaku, ki mu šola lahko prilagodi obveznosti, pravica do prilagoditev preneha, če ob poteku obdobja mirovanja ni izpolnil obveznosti glede negativnih ocen, če preneha pogoj za pridobitev pravice, če je izključen iz šole, na njegov predlog oziroma na predlog staršev mladoletnega dijaka ali s potekom obdobja, za katero je bila pravica podeljena. O prenehanju pogoja za pridobitev pravice morajo dijak oziroma starši mladoletnega dijaka obvestiti šolo v petih delovnih dneh po prenehanju pogoja.
Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, 8. člen
Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev pravice do prilagoditev in zoper sklep o prenehanju pravice do prilagoditev je dovoljena pritožba na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic v skladu z Zakonom o gimnazijah oziroma Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v osmih dneh po prejemu sklepa. Pritožbena komisija odloči o pritožbi v petnajstih dneh po prejemu pritožbe.
Zakon o športu, 2. člen
Kategoriziran športnik je športnik, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let in ima naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda. Vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik.
Zakon o športu, 32. in 33. člen
Posameznik se registrira kot športnik, če je star najmanj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v nacionalno panožno športno zvezo ali ZŠIS-POK, ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. Športnik, star najmanj 14 let in državljan Republike Slovenije, se glede na dosežen rezultat na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda. Podrobnejše pogoje in kriterije določi strokovni svet na predlog OKS-ZŠZ.
Zakon o športu, 77. člen
Za evidentiranje športnikov in njihovo razvrščanje v sistem kategorizacije se pri OKS-ZŠZ kot upravljavcu zbirke podatkov vodi evidenca registriranih in kategoriziranih športnikov; naloge izvaja na podlagi javnega pooblastila. Evidenca med drugim vsebuje športno panogo in športne rezultate ter razred kategorizacije in podatek, ali gre za vrhunskega športnika.
Zakon o osnovni šoli, 51. člen
Učencem, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, in perspektivnim športnikom se lahko prilagodi opravljanje obveznosti na način, ki ga določi minister. Ta člen velja za osnovno šolo in ne za dijake srednjih šol.