Preskoči na vsebino

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

Pisna zahteva, s katero kdorkoli od državnega organa, občine, javnega zavoda ali drugega zavezanca zahteva dokument, s katerim ta razpolaga. Zahteve ni treba pravno utemeljiti. Organ mora odločiti najkasneje v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali je dokument že objavljen

    Organ prosilcu zahtevane informacije lahko ne posreduje, če je ta dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali je na drug način že enostavno javno dostopna (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). Pred vložitvijo je zato smiselno pogledati katalog informacij javnega značaja organa in njegovo spletno stran.

  2. 2

    Zahtevo naslovite na organ, ki dokument ima

    Zahteva se vloži pri organu, za katerega prosilec meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ) — ne pri Informacijskem pooblaščencu, ki je pritožbeni organ. Če organ z informacijo ne razpolaga, jo mora v 3 delovnih dneh odstopiti pristojnemu organu in prosilca o tem obvestiti (20. člen ZDIJZ).

  3. 3

    Dokument opišite tako, da ga je mogoče najti

    Prosilec mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti (1. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ). Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pozvati k dopolnitvi v roku, ki ni krajši od 3 delovnih dni (18. člen ZDIJZ); nedopolnjeno zahtevo s sklepom zavrže (19. člen ZDIJZ).

  4. 4

    Izberite obliko seznanitve

    Prosilec mora navesti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino: vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ). Če informacije ne dobi v obliki, ki jo je zahteval, ima pravico do pritožbe (drugi odstavek 27. člena ZDIJZ).

  5. 5

    Nato tečejo roki

    Organ mora odločiti nemudoma, najkasneje v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ). Če dostopa ne omogoči in tudi odločbe ne izda in ne vroči, se šteje, da je zahtevo zavrnil (šesti odstavek 22. člena ZDIJZ), in prosilec lahko vloži pritožbo.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 4

Pregled korakov

Organ, ki mu je zahteva naslovljena

Več informacij

Navedba organa je obvezna sestavina zahteve (prvi odstavek 17. člena ZDIJZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

1. člen — Organ

________________

________________

2. člen — Prosilec

________________, ________________.

Telefon: ________________. Elektronski naslov: ________________.

3. člen — Zahteva

Na podlagi 5. in 17. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja naslovni organ zaprošam za dostop do naslednjih dokumentov:

________________

4. člen — Oblika seznanitve

Prosim, da mi zahtevane informacije zagotovite v naslednji obliki: ________________.

Če zahtevanih dokumentov ni mogoče posredovati v celoti, prosim za delni dostop do tistih delov, ki jih je mogoče posredovati.

5. člen — Utemeljitev in stroški

Zahteve v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ni treba pravno utemeljiti.

Če bi materialni stroški posredovanja presegli 20 eurov z vključenim DDV, prosim, da me o višini stroškov pred posredovanjem obvestite.

6. člen — Pristojnost

Če naslovni organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prosim, da zahtevo v skladu z 20. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja odstopi pristojnemu organu in me o tem obvesti.

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis prosilca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zahtevo naslovite na organ, za katerega menite, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), ne na Informacijskega pooblaščenca — ta je pritožbeni organ (tretji odstavek 27. člena ZDIJZ).
  • Organ mora odločiti nemudoma, najkasneje v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ). Rok lahko s sklepom podaljša za največ 30 delovnih dni, sklep pa mora sprejeti v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve (24. člen ZDIJZ).
  • Če je zahteva nepopolna, vas mora organ pozvati k dopolnitvi v roku, ki ni krajši od 3 delovnih dni, uradna oseba pa vam je dolžna pri dopolnitvi pomagati (18. člen ZDIJZ).
  • Vpogled je brezplačen, kadar ne terja delnega dostopa; materialnih stroškov do 20 eurov z DDV organ ne zaračuna, posredovanje po elektronski pošti pa je brezplačno (34. člen ZDIJZ, 16. člen Uredbe).
  • Če organ v roku dostopa ne omogoči in tudi odločbe ne izda in ne vroči, se šteje, da je zahtevo zavrnil (šesti odstavek 22. člena ZDIJZ). Zoper zavrnitev je dovoljena pritožba, ki se vloži v 21 dneh od vročitve odločbe (27. člen ZDIJZ, prvi odstavek 235. člena ZUP).
  • Obrazec Informacijskega pooblaščenca Z-ZDIJZ v opombi navaja, da obrazec zahteve ni predpisan in da zahteve ni treba obvezno vložiti na njem; ta listina zato sledi njegovi razčlenitvi, obvezno vsebino pa določa 17. člen ZDIJZ.

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

1. člen — Organ

________________

________________

2. člen — Prosilec

________________, ________________.

Telefon: ________________. Elektronski naslov: ________________.

3. člen — Zahteva

Na podlagi 5. in 17. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja naslovni organ zaprošam za dostop do naslednjih dokumentov:

________________

4. člen — Oblika seznanitve

Prosim, da mi zahtevane informacije zagotovite v naslednji obliki: ________________.

Če zahtevanih dokumentov ni mogoče posredovati v celoti, prosim za delni dostop do tistih delov, ki jih je mogoče posredovati.

5. člen — Utemeljitev in stroški

Zahteve v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ni treba pravno utemeljiti.

Če bi materialni stroški posredovanja presegli 20 eurov z vključenim DDV, prosim, da me o višini stroškov pred posredovanjem obvestite.

6. člen — Pristojnost

Če naslovni organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prosim, da zahtevo v skladu z 20. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja odstopi pristojnemu organu in me o tem obvesti.

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis prosilca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsaki fizični in pravni osebi (ZDIJZ, prvi odstavek 5. člena).
  • Zahteva mora vsebovati navedbo organa, osebno ime ali firmo prosilca in njegov naslov (ZDIJZ, prvi odstavek 17. člena).
  • V zahtevi je treba opredeliti, katero informacijo prosilec želi in v kateri obliki — vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis (ZDIJZ, drugi odstavek 17. člena).
  • Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve niti je izrecno označiti za zahtevo po ZDIJZ (ZDIJZ, tretji odstavek 17. člena).
  • Zahteva se vloži pri organu, za katerega prosilec meni, da z informacijo razpolaga, ne pri Informacijskem pooblaščencu (ZDIJZ, prvi odstavek 16. člena).
  • Organ mora odločiti nemudoma, najkasneje v 20 delovnih dneh od prejema popolne zahteve (ZDIJZ, 23. člen); rok lahko s sklepom podaljša za največ 30 delovnih dni (24. člen).
  • Vpogled je brezplačen, kadar ne terja delnega dostopa; materialnih stroškov, ki ne presegajo 20 eurov z DDV, organ ne zaračuna (ZDIJZ, 34. člen, in Uredba, 16. člen).
  • Zoper zavrnilno odločbo in zoper sklep o zavrženju je dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec (ZDIJZ, 27. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Deli zahteve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov in iz obrazca Informacijskega pooblaščenca.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obrazec Z-ZDIJZ, Informacijski pooblaščenec

    Obrazec razčleni zahtevo na naziv in naslov organa, podatke o prosilcu, opis zahtevanih dokumentov, izbrano obliko seznanitve ter datum in podpis. Obrazec sam navaja, da ni predpisan in da zahteve ni treba vložiti na njem.

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 4. člen

    Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 5. člen

    Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (prvi odstavek). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico informacijo pridobiti na vpogled ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis (drugi odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 6. člen

    Prvi odstavek našteva izjeme, zaradi katerih organ dostop zavrne (tajni podatki, poslovna skrivnost, osebni podatki in druge). Po prvi alineji tretjega odstavka se dostop do podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kljub temu dovoli, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka.

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 12. in 13. člen

    Prosilec zahteva dostop s pisno zahtevo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen). Pravno varstvo ima prosilec, ki vloži pisno zahtevo (13. člen).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 16. člen

    Zahtevo vloži prosilec pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek). Za vložitev v elektronski obliki se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis (drugi odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 17. člen

    Zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca (prvi odstavek). Prosilec mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in način seznanitve — vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis (drugi odstavek). Zahteve ni treba pravno utemeljiti (tretji odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 18. in 19. člen

    Če je zahteva nepopolna, organ prosilca pozove k dopolnitvi v roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni (prvi odstavek 18. člena), uradna oseba pa mu je dolžna pri dopolnitvi nuditi pomoč (drugi odstavek). Če procesni pogoji iz 17. in 18. člena niso izpolnjeni, organ zahtevo s sklepom zavrže (19. člen).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 20. člen

    Če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, mora nemudoma, najpozneje v 3 delovnih dneh od prejema zahteve, zahtevo odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti prosilca.

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 22. člen

    Če organ zahtevi za dostop ugodi, posebne odločbe ne izda, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek); zavrnitev, delno ali v celoti, se izda s pisno odločbo (drugi odstavek). Če organ v roku dostopa ne omogoči in odločbe ne izda in ne vroči, se šteje, da je zahtevo zavrnil (šesti odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 23. člen

    Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 24. člen

    Zaradi izvedbe delnega dostopa ali obsežnosti zahtevanega dokumenta lahko organ rok podaljša za največ 30 delovnih dni (prvi odstavek). O podaljšanju odloči s sklepom, ki ga vroči prosilcu in ga mora sprejeti najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve (drugi odstavek); zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 25. člen

    Če organ zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev tako, da mu informacijo da na vpogled ali zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis (prvi odstavek). Pri vpogledu mora imeti prosilec dovolj časa, da se seznani z vsebino (tretji odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 27. člen

    Zoper odločbo o zahtevi in zoper sklep o zavrženju ima prosilec pravico do pritožbe (prvi odstavek); pritožba mu gre tudi, če informacije ne dobi v obliki, ki jo je zahteval (drugi odstavek). O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec (tretji odstavek), postopek pa se izvaja po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (četrti odstavek).

  • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 34. člen

    Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa (prvi odstavek). Za prepis, fotokopijo ali elektronski zapis lahko organ zaračuna le materialne stroške, materialnih stroškov, ki ne presegajo 20 eurov z vključenim DDV, pa ne zaračuna (drugi odstavek).

  • Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, 16. člen

    Organ lahko zaračuna le materialne stroške, kadar ti presegajo 20 eurov z vključenim DDV (prvi odstavek). Ne zaračuna stroškov za vpogled v dokumente, za vpogled v elektronski obliki, za telefonsko posredovanje in za posredovanje po elektronski pošti (tretji odstavek).

  • Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, 17. in 18. člen

    Enotni stroškovnik določa cene brez DDV: stran fotokopije ali tiska A4 0,06 eura, A3 0,13 eura, barvna A4 0,63 eura, elektronski zapis na CD 2,09 eura, na DVD-R 2,92 eura, pretvorba strani A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura (17. člen). Za plačilo izda organ sklep s specifikacijo stroškov, rok za plačilo pa ne sme biti daljši od 15 dni od prejema sklepa; nad 80 eurov z DDV lahko organ zahteva vnaprejšnji polog (18. člen).

  • Zakon o splošnem upravnem postopku, 235. člen

    Pritožba se vloži v 21 dneh, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek); pritožbeni rok se za vsako osebo, ki se ji odločba vroči, šteje od dneva vročitve odločbe (drugi odstavek).

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja?

Informacijski pooblaščenec objavlja obrazec Z-ZDIJZ, ki pa v svoji opombi sam pove, da obrazec ni predpisan in da zahteve ni treba vložiti na njem. Obvezno vsebino zahteve določa 17. člen ZDIJZ; zahteva, ki to vsebino ima, je popolna v kakršni koli obliki.

Koliko stane dostop do informacij javnega značaja?

Vpogled v dokument je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa (prvi odstavek 34. člena ZDIJZ). Za prepis, fotokopijo ali elektronski zapis lahko organ zaračuna le materialne stroške, in še to samo, kadar ti presegajo 20 eurov z vključenim DDV (drugi odstavek 34. člena ZDIJZ in prvi odstavek 16. člena Uredbe). Posredovanje po elektronski pošti je brezplačno (tretji odstavek 16. člena Uredbe).

V kolikšnem času mora organ odgovoriti?

Nemudoma, najkasneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ). Zaradi delnega dostopa ali obsežnosti dokumenta lahko organ rok s sklepom podaljša za največ 30 delovnih dni, sklep pa mora sprejeti najkasneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve (24. člen ZDIJZ).

Ali moram povedati, zakaj informacijo potrebujem?

Ne. Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve niti izrecno označiti, da gre za zahtevo po ZDIJZ (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Če iz narave zahteve izhaja, da gre za dostop do informacije javnega značaja, organ zahtevo obravnava po tem zakonu.

Ali je treba podpis na zahtevi overiti?

Ne. Niti 17. člen ZDIJZ niti obrazec Informacijskega pooblaščenca overitve ne zahtevata; obrazec se konča z rubrikama za datum in podpis. Za vložitev v elektronski obliki se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis (drugi odstavek 16. člena ZDIJZ).

Kaj naredim, če organ zahtevo zavrne ali ne odgovori?

Vložite pritožbo — odloča o njej Informacijski pooblaščenec (tretji odstavek 27. člena ZDIJZ). Pritožba je dovoljena zoper zavrnilno odločbo in zoper sklep o zavrženju (prvi odstavek 27. člena), po 21 dneh od vročitve odločbe pa se šteje za prepozno (prvi odstavek 235. člena ZUP). Če organ v roku ne omogoči dostopa in tudi ne izda odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil (šesti odstavek 22. člena ZDIJZ).

Kam zahtevo pošljem?

Organu, za katerega menite, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ) — ne Informacijskemu pooblaščencu, ki je le pritožbeni organ. Če organ z informacijo ne razpolaga, mora zahtevo najpozneje v 3 delovnih dneh odstopiti pristojnemu organu in vas o tem obvestiti (20. člen ZDIJZ).

Ali lahko dobim podatke o plačah javnih uslužbencev in o pogodbah organa?

Dostop do podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, se dovoli, tudi kadar bi sicer šlo za izjemo — razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter kadar zakon o javnih financah ali o javnem naročanju določa drugače (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Upravni postopek.