Zahvalno pismo po zaposlitvenem razgovoru

Pismo, ki ga po opravljenem razgovoru pošljete delodajalcu: zahvala za razgovor, dopolnitev tistega, kar ste na razgovoru povedali, in prošnja za obvestilo o izidu izbire. Zakon vsebine takega pisma ne predpisuje — predpisuje pa rok, v katerem mora delodajalec neizbranega kandidata obvestiti.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

1
Najprej preverite, kaj je razgovor sploh bil
Pri delodajalcu v zasebnem sektorju je razgovor del preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, ki ga zakon dopušča (28. člen ZDR-1). V javnem sektorju je ustni razgovor ena od oblik izbirnega postopka po javnem natečaju (61. člen ZJU). Od tega je odvisno, kdo vas bo o izidu obvestil in v kakšni obliki.
2
Zapišite, kaj je na razgovoru ostalo odprto
Kandidat je dolžan delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje (29. člen ZDR-1). Če ste na razgovoru na kakšno vprašanje odgovorili približno ali ste obljubili dokazilo, je pismo pravo mesto, da to dopolnite. Delodajalec sme zahtevati le dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela (28. člen ZDR-1).
3
Pišite o delu, ne o zasebnem življenju
Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi (28. člen ZDR-1). Na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kandidat ni dolžan odgovarjati (29. člen ZDR-1) — zato takih podatkov ni treba dopisati niti po lastni volji.
4
Pošljite tako, da bo pismo prišlo do prave osebe
Zakon načina pošiljanja ne predpisuje. Pismo naslovite na osebo ali službo, ki je razgovor vodila; pri javnem natečaju je v objavi navedena oseba, ki daje informacije o izvedbi javnega natečaja (59. člen ZJU). Elektronski naslov navedite tudi zato, ker sme delodajalec obvestilo o neizbiri poslati nanj (30. člen ZDR-1).
5
Kaj sledi po pismu
Delodajalec mora neizbranega kandidata pisno obvestiti v osmih dneh po zaključenem postopku izbire in mu na zahtevo vrniti predložene dokumente (30. člen ZDR-1). V javnem natečaju se neizbranim kandidatom vroči sklep, da niso bili izbrani, po izdaji odločbe o izbiri pa je mogoč vpogled v gradiva izbirnega postopka (63. člen ZJU); pritožba zoper sklep se vloži v osmih dneh od vročitve (65. člen ZJU). Izbira med kandidati, ki pogoje izpolnjujejo, je sicer prosta (24. člen ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Kandidat

Več informacij

Podatki naj bodo taki, da vas delodajalec lahko doseže. Elektronski naslov je pomemben, ker sme delodajalec obvestilo o neizbiri poslati nanj (30. člen ZDR-1).

Ime in priimek

Naslov

Telefon

Elektronski naslov

Zakaj je to potrebno?

Obvestilo o neizbiri sme delodajalec poslati na elektronski naslov, o katerem ga kandidat za ta namen seznani (30. člen ZDR-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahvalno pismo po opravljenem zaposlitvenem razgovoru

Kandidat: ________________, ________________, telefon ________________, elektronski naslov ________________.

Naslovnik: ________________, ________________, ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________.

ZADEVA: zahvala za razgovor za delovno mesto ________________, oznaka objave ________________.

3. člen — Zahvala za opravljeni razgovor

Spoštovani,

zahvaljujem se za razgovor za delovno mesto ________________, ki je bil opravljen dne ________________ (________________); razgovor je vodil oziroma so ga vodili ________________.

________________

4. člen — Obveščanje o izidu izbire

Prosim, da me obvestite o izidu izbirnega postopka. Za namen obveščanja o neizbiri sporočam elektronski naslov ________________.

Obvestilo neizbranemu kandidatu je delodajalec dolžan poslati pisno v osmih dneh po zaključenem postopku izbire.

To pismo je poslano ________________.

Za dodatna pojasnila sem dosegljiv na telefonski številki ________________ in na elektronskem naslovu ________________.

Hvala za čas, ki ste mi ga namenili, in lep pozdrav.

Kraj in datum

Kandidat (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Zahvalno pismo po razgovoru ni predpisana listina in uradnega obrazca zanj ni. Zakon ureja objavo prostega dela (25. člen ZDR-1) in izvedbo izbirnega postopka po javnem natečaju (61. člen ZJU), vsebine kandidatovega pisma po razgovoru pa ne predpisuje.
Razgovor je pri delodajalcu preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata za opravljanje dela, ki ga zakon dopušča; preizkus se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi (28. člen ZDR-1).
Kandidat je dolžan delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, pa ni dolžan odgovarjati (29. člen ZDR-1).
Delodajalec mora neizbranega kandidata pisno obvestiti v osmih dneh po zaključenem postopku izbire in mu na njegovo zahtevo vrniti vse predložene dokumente (30. člen ZDR-1).
V javnem natečaju se odločba o izbiri vroči izbranemu kandidatu, drugim kandidatom pa sklep, da niso bili izbrani; po izdaji odločbe je mogoč vpogled v gradiva izbirnega postopka (63. člen ZJU). Pritožbo zoper sklep lahko neizbrani kandidat vloži v osmih dneh od vročitve sklepa (65. člen ZJU). To pismo pritožbe ne nadomešča.
Izbira med kandidati, ki objavljene pogoje izpolnjujejo, je prosta (24. člen ZDR-1). Delodajalec mora kandidatom zagotavljati enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine (6. člen ZDR-1).
Določbe o varstvu osebnih podatkov delavcev se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov; podatki, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati (48. člen ZDR-1).
To je vzorec in ne pravni nasvet.

Na kratko

Uradnega obrazca za zahvalno pismo po razgovoru ni in ga noben predpis ne zahteva; zakon predpisuje vsebino objave prostega dela, ne vsebine kandidatovega pisma (Zakon o delovnih razmerjih, 25. člen).
Delodajalec sme pri zaposlovanju preizkusiti znanje oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi (Zakon o delovnih razmerjih, 28. člen).
Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi (Zakon o delovnih razmerjih, 28. člen).
Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (Zakon o delovnih razmerjih, 29. člen).
Kandidat je dolžan delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, zato sme po razgovoru povedano dopolniti (Zakon o delovnih razmerjih, 29. člen).
Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca (Zakon o delovnih razmerjih, 28. člen).
Delodajalec mora neizbranega kandidata pisno obvestiti v osmih dneh po zaključenem postopku izbire in mu na njegovo zahtevo vrniti vse predložene dokumente (Zakon o delovnih razmerjih, 30. člen).
V javnem natečaju se izbirni postopek lahko opravi tudi v obliki ustnega razgovora, neizbrani kandidat pa lahko vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve sklepa (Zakon o javnih uslužbencih, 61. in 65. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Odstavki tega pisma izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o delovnih razmerjih, 6. člen
Delodajalec mora kandidatu pri zaposlovanju in delavcu v času trajanja delovnega razmerja zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.
Zakon o delovnih razmerjih, 22. člen
Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in objavljene pogoje za opravljanje dela.
Zakon o delovnih razmerjih, 24. člen
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Zakon o delovnih razmerjih, 25. člen
Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti; objava prostega dela mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
Zakon o delovnih razmerjih, 28. člen
Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Pri zaposlovanju lahko delodajalec preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela; preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev njegove zdravstvene zmožnosti se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti delodajalec kandidata na svoje stroške napoti na predhodni zdravstveni pregled. Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela.
Zakon o delovnih razmerjih, 29. člen
Kandidat je dolžan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe; na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, ni dolžan odgovarjati.
Zakon o delovnih razmerjih, 30. člen
Delodajalec mora v osmih dneh po zaključenem postopku izbire pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran; obvestilo lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov, o katerem ga je kandidat za ta namen seznanil. Neizbranemu kandidatu mora na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.
Zakon o delovnih razmerjih, 48. člen
Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja; podatki, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Te določbe se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.
Zakon o javnih uslužbencih, 61. člen
Izbira kandidata se opravi v izbirnem postopku, v katerem se preizkusi usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo, in sicer v obliki preverjanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki.
Zakon o javnih uslužbencih, 62. člen
Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto.
Zakon o javnih uslužbencih, 63. člen
O izbiri uradnika se izda upravna odločba; odločba o izbiri se vroči izbranemu kandidatu, drugim kandidatom pa se vroči sklep, da niso bili izbrani. Po izdaji odločbe o izbiri lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, ter v gradiva izbirnega postopka.
Zakon o javnih uslužbencih, 65. člen
Kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, ima zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe iz naštetih razlogov; pritožbo lahko vloži v osmih dneh od vročitve sklepa. Pravice do pritožbe nima kandidat, ki se posameznih dejanj v izbirnem postopku ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti, čeprav je bil pravilno vabljen.
Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679, člen 5
Osebni podatki se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo (omejitev shranjevanja).
Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679, člen 6
Obdelava je zakonita le, če je izpolnjen vsaj eden od naštetih pogojev; prvi med njimi je, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov.
Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679, člen 7
Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da svojo privolitev kadar koli prekliče. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki je potekala na podlagi privolitve pred njenim preklicem.

Pogosta vprašanja

Ali je zahvalno pismo po razgovoru obvezno?

Ne. Noben predpis kandidatu ne nalaga, da bi se po razgovoru delodajalcu pisno zahvalil. Zakon o delovnih razmerjih ureja objavo prostega dela in rok za prijavo (25. člen ZDR-1) ter preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata (28. člen ZDR-1), vsebine kandidatovega pisma po razgovoru pa ne predpisuje. Izbira med kandidati, ki objavljene pogoje izpolnjujejo, je prosta (24. člen ZDR-1), zato pismo na izbiro samo po sebi ne vpliva.

Ali obstaja uraden obrazec za zahvalno pismo?

Ne. Uradnega obrazca ni ne v Zakonu o delovnih razmerjih ne v Zakonu o javnih uslužbencih. V javnem natečaju se izbirni postopek opravi v obliki preverjanja strokovne usposobljenosti iz predložene dokumentacije, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU); obrazca za pismo kandidata po takem razgovoru zakon ne določa.

Ali me izdelava pisma kaj stane in ali je treba plačati takso?

Ta obrazec je brezplačen in brez registracije, kar vpišete, pa ostane v vašem brskalniku, ker obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje. Pismo delodajalcu ni vloga v upravnem postopku, zato zanj ni upravne takse. Če vas delodajalec zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela napoti na predhodni zdravstveni pregled, gre ta na njegove stroške (28. člen ZDR-1).

V kakšnem roku naj pismo pošljem in kdaj moram dobiti odgovor?

Roka za zahvalno pismo zakon ne določa, ker pismo ni predpisana listina; smiselno je, da ga pošljete, dokler izbirni postopek še teče. Delodajalec mora neizbranega kandidata pisno obvestiti v osmih dneh po zaključenem postopku izbire, obvestilo pa lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov, ki ste mu ga za ta namen sporočili (30. člen ZDR-1). Pri javnem natečaju se odločba o izbiri vroči izbranemu kandidatu, drugim pa sklep, da niso bili izbrani (63. člen ZJU).

Ali je treba pismo overiti pri notarju ali na upravni enoti?

Ne. Overitev podpisa za zahvalno pismo ni predpisana, ker gre za prosto besedilo, ki ga kandidat naslovi na delodajalca, in ne za listino, za katero bi zakon zahteval overjeno obliko. Zadostuje lastnoročni podpis; pri pošiljanju po elektronski poti podpis ni pogoj za to, da delodajalec pismo prebere.

Kako dolgo pismo velja?

Pismo velja za tisti izbirni postopek, v katerem ste opravili razgovor, in z zaključkom tega postopka preneha biti aktualno; za nov razgovor pri istem ali drugem delodajalcu napišite novo pismo. Postopek je za vas zaključen z obvestilom o neizbiri (30. člen ZDR-1) oziroma v javnem natečaju z vročitvijo sklepa, da niste bili izbrani (63. člen ZJU).

Ali smem v pismu dopolniti tisto, kar sem povedal na razgovoru?

Da. Kandidat je dolžan delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje (29. člen ZDR-1), zato sme odgovor z razgovora dopolniti ali popraviti in naknadno poslati dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec sme zahtevati le dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela (28. člen ZDR-1), na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, pa kandidat ni dolžan odgovarjati (29. člen ZDR-1).

Kako dolgo sme delodajalec hraniti moje pismo?

Le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo (člen 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Določbe o varstvu osebnih podatkov delavcev se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov, podatki, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, pa se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati (48. člen ZDR-1). Hramba za prihodnja prosta delovna mesta stoji na vaši privolitvi (člen 6 Splošne uredbe), ki jo lahko kadar koli prekličete (člen 7 Splošne uredbe).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 22. september 2026. Več dokumentov v rubriki Prošnje in življenjepis.