Čebelar: pisana ptica, lov žuželk in gnezdenje v Sloveniji

Barvna risba in mlade ptice

Čebelar ima dolg, tanek, rahlo navzdol ukrivljen črn kljun in vitko telo. Temenski del glave, hrbet ter ramenski del peruti so lisičjerjavi. Belkasto čelo je nad kljunom, črna proga pa poteka čez rdeče oko. Rumeno grlo je od spodnjih delov ločeno z ozkim temnim pasom. Prsi, trebuh in trtica so sinjemodri. V perutih se poleg modrih primarnih letalnih peres pojavljajo zelenkasta sekundarna peresa; primarna so črno obrobljena.

Srednji repni peresi sta podaljšani v konici. Urbanatura navaja dolžino 25–30 centimetrov in razpon kril 35–40 centimetrov. Odrasla spola opisuje kot praktično enako obarvana. Mlade ptice so po hrbtu in perutih svetlejše, bolj zelenkaste in manj intenzivnih barv. Med letom lahko skupino izda nežno žvižgajoče oglašanje; na gnezdišču se pojavljajo krajši, odsekani žvižgi. Ptica med zamahi tudi jadra z razprtimi krili in pogosto lovi skupaj z drugimi osebki.

Viri: Urbanatura — Čebelar

Slovenske kolonije in gnezdilne stene

DOPPS čebelarja opisuje kot lokalizirano gnezdilko vzhodnih slovenskih nižin, manjše kolonije pa navaja tudi drugod. Med najbolj znanimi gnezdišči izpostavlja Bizeljsko. Vrsta si navadno izbere visoko ilovnato ali peščeno steno, v katero izkoplje gnezdilni rov. Vhodna odprtina je dokaj pravokotna. Gnezdišča so pogosto v gramoznicah in peskokopih, redkeje v naravnih rečnih bregovih. Čebelarji so družabni in jih lahko opazujemo v večjih jatah; pri gnezdenju se združujejo v kolonije.

Viri: DOPPS — Vpijati

Datirani podatek za Spodnjo Savo

DOPPS v opisu Spodnje Save obravnava gramoznici Stari Grad in Vrbina med Krškim in Brežicami. V Vrbini so bili trije vodni bazeni opuščeni in obraščeni z vrbami, v najjužnejšem pa so še kopali prod. Pri tem so nastajale večje in manjše peščene stene. Opis izrecno navaja gnezdenje čebelarjev in breguljk v umetno nastalih stenah te gramoznice. V preglednici za čebelarja je ocena deset do petindvajset gnezdečih parov za obdobje 2005–2010.

Viri: DOPPS — Spodnja Sava

Kako pripravi nevaren plen

Čebelar lovi velike leteče žuželke: hrošče, kačje pastirje in različne kožekrilce, med katerimi so tudi čebele in ose. Janez Gregori v reviji Svet ptic iz leta 2020 opisuje, kako želato žuželko zgrabi s konico dolgega kljuna. Ujeti plen nekajkrat udari ob vejo in ga drgne ob podlago. V iztrebkih čebelarjev so našli tudi žela, poškodovana zaradi udarjanja in drgnjenja.

Gregorijev pregled posredno povzema avstrijske raziskave, v katerih so čebelarji dajali prednost trotom brez žela. Pri hrani, prineseni mladičem, je navajal šestdesetodstotni delež trotov, čeprav je naravno razmerje med delavkami in troti drugačno.

Viri: Janez Gregori — Nekateri ptiči imajo na jedilniku tudi čebele

Skrb staršev in osamosvajanje

Univerzitetni pregled Animal Diversity Web opisuje skupno kopanje rova pri samcu in samici. Po odlaganju jajc si partnerja delita valjenje, pozneje oba hranita in varujeta mladiče. Ti se izvalijo brez perja in z zaprtimi očmi. Samec samici prinaša hrano tudi pred odlaganjem jajc, med njim in nekaj dni po njem. Nekaterim parom se pri negi zaroda pridružijo pomočniki.

Mlade ptice so po izletu iz gnezda še odvisne od hranjenja odraslih, dokler ne osvojijo lova in priprave žuželk. Odrasli pri lovu s preže spremljajo okolico, odletijo za žuželko in se z njo vrnejo. Želati plen umirijo z udarjanjem ob prežo ter ga nato vržejo navzgor in pogoltnejo. Pregled iz leta 2011 navaja spolno zrelost v prvem letu, vendar dodaja, da prvoletne ptice niso vedno uspešne pri gnezdenju. Po neuspehu se lahko pridružijo sorodnikom kot pomočniki.

Viri: Animal Diversity Web — Merops apiaster

Temperatura in prezračevanje rova

White, Bartholomew in Kinney so leta 1978 raziskovali razmere v čebelarjevih gnezdilnih rovih. Rov sega dovolj globoko, da se velika nihanja temperature na površju ublažijo, preden dosežejo gnezditveno komoro. Visoka vlažnost, majhen temperaturni stres in sočne žuželke v hrani skupaj pomagajo stabilizirati vodno ravnovesje mladičev.

Izvleček opisuje tudi izmenjavo plinov. Kisik in ogljikov dioksid prehajata skozi tla in vzdolž rova. Ker v gnezdu ostajajo izločki in delujejo mikroorganizmi, lahko ob brezvetrju narasteta koncentraciji amonijaka in ogljikovega dioksida, kisika pa je manj. Veter v rovu ustvarja vrtince, ki prenašajo zrak do komore in iz nje izrivajo star zrak. Izmenjavo dodatno pospešuje gibanje odraslih ptic skozi rov in kroženje zaradi temperaturnih razlik.

Viri: Physiological and Ecological Correlates of Tunnel Nesting in the European Bee-Eater, Merops apiaster

Prehrana in rast mladičev

Krebs in Avery sta leta 1984 objavila poskus, v katerem sta v štirih ponovitvah primerjala tri skupine čebelarjevih mladičev. Štiriindvajset ur so prejemali čebele, kačje pastirje ali mešanico obeh. Izkoristek zaužite suhe mase se med skupinami ni razlikoval in je bil približno štirideset- do petdesetodstoten. Energetski izkoristek je znašal približno šestdeset odstotkov, prav tako brez značilne razlike med prehranskimi skupinami.

Povprečna učinkovitost rasti, izražena kot povečanje mase glede na zaužito hrano, je bila v vseh štirih ponovitvah največja pri mešani prehrani. Ko sta avtorja upoštevala presnovne potrebe, se je ta učinkovitost ob spremembah zaužite količine pri mešanici spreminjala manj kakor pri obeh enovrstnih prehranskih režimih.

Viri: Chick growth and prey quality in the European Bee-eater (Merops apiaster)

Pomočniki ne opravljajo vedno iste naloge

Radovan Václav je v južni Slovaški opazoval dva gnezdeča para, enega leta 1996 in drugega leta 1997. Vsakega je spremljal po en samec pomočnik. Oba pomočnika sta sodelovala pri valjenju, vendar je bil njun prispevek majhen. Pri gretju mladičev sta opravila približno 23 oziroma 24 odstotkov skupnega časa. Medtem ko sta starša hranila mladiče, sta pomočnika del časa ostajala pri njih v gnezdu. Pomočnika sta sodelovala pri valjenju deset oziroma dva dneva; v drugi skupini je celotna pomoč opazovanemu paru trajala samo pet dni.

Razlika je postala izrazita med prinašanjem hrane. Pri prvem paru je samica enajst dni po izvalitvi prvega mladiča izginila; pomočnik je njeno vlogo pri hranjenju nadomestil in sodeloval do izleta zaroda. Drugi pomočnik je par zapustil kmalu po začetku hranjenja ter se preselil k sosednjemu gnezdu. Tam je sodeloval pri hranjenju, vendar je po enem tednu ostal zapuščen v koloniji.

Viri: Forms and variation of helping in the European bee-eater (Merops apiaster)

Razlike med jedilnikom odraslih in mladičev

Raziskava v reviji Avian Research iz leta 2024 je primerjala prehrano odraslih čebelarjev in njihovih mladičev v petih habitatih na Iberskem polotoku. Pri odraslih so kožekrilci sestavljali 58,8 odstotka obravnavanega plena, hrošči pa 37,6 odstotka. Pri mladičih sta bila ustrezna deleža 64,1 in 28,6 odstotka. Sestava je bila odvisna tudi od okolja kolonije: na pašnikih s hrasti so kožekrilci dosegali 42,3–55,7 odstotka, hrošči pa 43,3–53,5 odstotka.

Na travniškem območju in v mešanem gozdu sta bila deleža kožekrilcev precej večja, 83,8 oziroma 95,7 odstotka. Z odraščanjem mladičev je naraščal delež večjih žuželk v hrani, ki so jo prinašali odrasli. Avtorji opisujejo tudi izbiro določenega plena pri odraslih, čeprav se je njegova razpoložljivost zmanjševala.

Viri: Variation of parental and chick diet in opportunistic insectivorous European Bee-eaters

Čebele v prehrani sredozemske populacije

Raziskovalci so spomladi in poleti 2009 v polsuhi pokrajini Murcie v jugovzhodni Španiji analizirali čebelarjeve izbljuvke. Prevladujoči skupini plena sta bili kožekrilci in hrošči. Medonosne čebele so imele približno podobno zastopanost kakor drugi kožekrilci. Sestava hrane se je spreminjala v prostoru in času ter med različnimi obdobji razmnoževanja.

V članku, objavljenem leta 2016, je bila ocenjena poraba medonosnih čebel za posameznega čebelarja v celotnem obdobju njegovega bivanja v regiji 1.333,39 ± 759,8 čebele. Avtorji so to primerjali z mesečno obnovo čebelje družine, ocenjeno na 36.000–45.000 osebkov med aprilom in julijem. Ob običajnih razmerah so vpliv plenjenja ocenili kot zanemarljiv, vendar so poudarili odvisnost od razpoložljivosti drugih vrst plena. Ocena velja za preučevano sredozemsko pokrajino in obdobje; slovenskih izgub v čebelnjakih s to raziskavo niso merili.

Viri: Consumption of honey bees by Merops apiaster Linnaeus, 1758 in Mediterranean semiarid landscapes: a threat to beekeeping?

Sledenje portugalskim čebelarjem v Afriko

Raziskava iz leta 2021 je spremljala selitve 28 čebelarjev, označenih na portugalskih gnezdiščih v letih 2015–2018. Prezimovali so v zahodni Afriki, na območju med Senegalom in Nigerijo. Trinajst osebkov je bilo razvrščenih v skupino Senegal–Gvineja Bissau, deset v skupino Mali–Slonokoščena obala, pet pa v skupino Benin–Nigerija. Povprečna najkrajša razdalja med gnezdiščem in prezimovališčem je bila približno 3.195 kilometrov.

Jesenska selitev je v povprečju trajala 28,7 dneva, spomladanska pa 18,8 dneva. Povprečna dnevna hitrost potovanja je znašala 136,6 kilometra jeseni in 186,7 kilometra spomladi. Jeseni so ptice odhajale med 26. julijem in 31. avgustom ter prihajale med 1. in 25. septembrom. Spomladanski odhodi so bili med 8. marcem in 2. aprilom, prihodi na portugalska gnezdišča pa med 27. marcem in 23. aprilom. Ptice, ki so se vrnile prej, so začele prej odlagati jajca. Povezava med datumom odlaganja in uspešnostjo zaroda se je razlikovala med letoma: leta 2017 je poznejšemu odlaganju sledila manjša produktivnost, leta 2016 takega zmanjšanja niso ugotovili.

Viri: Linking migratory performance to breeding phenology and productivity in an Afro-Palearctic long-distance migrant

Kaj je pokazal popis ob Muri leta 2024

DOPPS je leta 2024 opravil popis petih izbranih vrst ptic ob Muri, med katerimi je bil tudi čebelar. Obravnavani rečni odsek je meril 92,8 kilometra, od Ceršaka v Sloveniji do Dekanovca na Hrvaškem. Razdelili so ga na osem popisnih odsekov. Terensko delo je potekalo v dveh obiskih, konec aprila in konec junija, skupaj šest popisnih dni.

Iz čolna je opazovalo štiri do pet popisovalcev, ki so pregledovali oba bregova. Čebelarja med tem popisom niso opazili. Junijsko delo so oteževali visoki pretoki, zato je bilo opravljeno pozneje od optimalnega termina, vendar še znotraj priporočenega časovnega okvira. Med popisovanimi pticami so bile poleg čebelarja še breguljka, vodomec, mali deževnik in mali martinec; druge opažene vrste so beležili priložnostno.

Viri: Luka Božič — Popis izbranih vrst ptic ob Muri v 2024

Redka britanska gnezdenja in zarod

Britanski BTO čebelarja obravnava kot redkega obiskovalca in zelo redko gnezdilko. V svojem pregledu navaja gnezditvene poskuse v letih 2002, 2005 in 2006, dve gnezdenji leta 2014 in 2015 ter tri leta 2017. Med letoma 2008 in 2011 ni navajal gnezditvenih poskusov. Leta 2022 sta dva para gnezdila v kamnolomu v severnem Norfolku.

V vrstnem pregledu je običajno leglo šest ali sedem jajc, širši navedeni razpon pa štiri do devet. Valita oba spola, navedeno trajanje valjenja je dvajset dni. BTO navaja en zarod na leto. Mladiči so ob izvalitvi goli in potrebujejo oskrbo v gnezdu.

Viri: British Trust for Ornithology — Bee-eater

Rovi spreminjajo tudi okolje drugih organizmov

Casas-Crivillé in Valera sta v raziskavi, objavljeni leta 2005, preučila čebelarje v puščavi Tabernas na jugovzhodu Španije. Kolonija je bila v približno sto metrov dolgi in tri do pet metrov visoki peščeni steni. Leta 2000 je tam gnezdilo štirideset parov, leta 2001 petindvajset, leta 2002 pa dva. V steni je bilo približno petsto gnezdilnih rovov.

Pri gradnji posameznega gnezda so ptice v povprečju izkopale 8,71 litra peska oziroma 12,94 kilograma. Noben preučevani par ni ponovno uporabil starega gnezda. V treh sezonah so izkopali 67 novih gnezd, skupaj približno 583 litrov oziroma 867 kilogramov peska. Izkopavanje prestavlja prst in povečuje njeno izpostavljenost podnebnim dejavnikom. Rovi drugim organizmom zagotavljajo mesta za gnezdenje in počivanje, dejavnost čebelarjev pa drugim vrstam prinaša tudi prehranske vire. Avtorja v javnem izvlečku opisujeta te tri učinke na sušno okolje: premikanje prsti, ustvarjanje bivališč in bogatenje povezav v prehranskem spletu.

Viri: The European bee-eater (Merops apiaster) as an ecosystem engineer in arid environments