Čopasta črnica (Aythya fuligula) je srednje velika potapljavka iz družine plovcev. Prepoznamo jo po čopu na zadnjem delu glave in po izraziti razliki med temnimi samci ter rjavimi samicami. Med iskanjem hrane se potopi pod gladino, zato jo ločimo od rac, ki se hranijo tako, da se nagnejo naprej in dvignejo zadnji del telesa. Dolga je od 40 do 47 centimetrov, razpon kril pa meri od 65 do 72 centimetrov.
Voda in gnezdišča
Za gnezdenje izbira različne vrste voda. V Sloveniji gnezdi na ribnikih, vodnih zadrževalnikih, mlakah in različnih nižinskih vodotokih. Ustrezajo ji predvsem plitvine z bujnim obrežnim rastlinjem, ki lahko zakrije gnezdo. Gnezdo zgradi iz rastlin, včasih tudi na plavajočem rastlinskem otočku.
Čopaste črnice ne gnezdijo v strnjenih kolonijah, vendar je lahko več parov na razmeroma majhnem območju. Včasih se njihova gnezda znajdejo ob kolonijah čiger ali galebov. Vrsta je delna selivka. Severnoevropske ptice se pozimi pomikajo proti milejšim območjem, v Sloveniji pa je prisotna tudi zunaj gnezditvene sezone. Pozimi se lahko ptice zbirajo v velike jate, zlasti na obalah.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Aythya fuligula
Potapljanje in prehrana
Čopasta črnica je vsejeda. Pod vodo išče vodne nevretenčarje, med njimi polže, rake in ličinke žuželk. V prehrani so tudi rastline: poganjki, zeleni deli ter plodovi in semena. Večino hrane najde s potapljanjem, občasno pa se lahko hrani tudi s površine tako, da se nagne naprej.
Hrano išče podnevi in lahko tudi ponoči. Pomembni so mehkužci, zato se pogosto zadržuje na vodah, kjer so dostopne školjke ali polži. Potop ji omogoča dostop do živali in rastlinskih delov, ki jih ptice, omejene na samo površino, težje dosežejo.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Aythya fuligula
Gnezdenje in skrb za mladiče
Gnezdo pripravi samica, ki po izvalitvi sama skrbi za mladiče. Samci se v tem času menjajo v perju. V severni Evropi gnezdenje poteka od sredine maja do konca julija. Samica znese od osem do enajst zelenkasto sivih jajc in jih začne valiti, ko je leglo popolno; mladiči se zato izvalijo približno sočasno. Valjenje traja okoli 25 dni, po izvalitvi pa mladiči lahko sami iščejo hrano. Samica jih varuje in greje, ko so še majhni. Vzletijo pri starosti približno 45 do 50 dni.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Aythya fuligula
Pogosta vprašanja o vrsti
Kako ločimo odraslega samca od samice?
Samec je črno-bel z dolgim čopom in rumenimi očmi, samica pa pretežno rjava.
Preverite vir odgovoraAli bela lisa ob kljunu zanesljivo določa vrsto?
Ne; nekatere samice jo imajo, zato je treba opazovati tudi čop in celotno obarvanost.
Preverite vir odgovoraKdo skrbi za mladiče?
Samica; mladiči kmalu sami iščejo hrano, mati pa jih varuje in greje.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Aythya fuligula
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.