Sivka (Aythya ferina) je srednje velika raca potapljavka z dolgim kljunom, poševnim čelom in kratkim repom. Svatovski samec izstopa s kostanjevo rjavo glavo, črnimi prsmi ter svetlo sivim trupom. Samica ima podobno obliko, vendar prevladujejo manj kontrastni rjavi in sivi odtenki. Hrano večinoma nabira s potapljanjem, jate pa se zunaj gnezditve družijo tudi z drugimi racami.
V Sloveniji je redka gnezdilka, pozimi pa sodi med številčnejše race potapljavke.
Kostanjeva glava in sivomodri pas na kljunu
Odrasel samec v svatovski opravi ima izrazito ločena barvna območja. Glava in vrat sta kostanjevo rjava, prsi črne, trup pa svetlo siv z drobno valovito risbo. Črnina se ponovi na zadnjem delu telesa. Kljun je temen, čez sredino pa poteka širok sivomoder pas. Oko je lahko rumenooranžno do rdeče in postane med gnezditveno sezono živahneje obarvano.
V manj izraziti opravi zunaj svatovanja ostane osnovna razporeditev podobna, črna območja pa nadomesti bolj zabrisana sivina. Pri prepoznavanju zato poleg barv opazujemo profil. Dolg kljun se nadaljuje v dvignjeno čelo in višje teme, tako da glava v bočnem pogledu nima enakomerno zaobljenega obrisa.
Znanstveno ime vrste se je skozi zgodovino spremenilo. Linnaeus jo je leta 1758 opisal kot Anas ferina, poznejši rod Aythya pa združuje več potapljavih rac. Vrsta nima splošno priznanih podvrst. Znani so tudi križanci z drugimi potapljavkami, zato lahko posamezna ptica kaže vmesno kombinacijo barv in oblike. Takšne ptice so zahtevnejše za določanje kot značilno obarvani odrasli osebki.
Viri: DOPPS: Race potapljavke in druge – sivka · Sodelavci Wikipedije: Common pochard · Sodelavci Wikipedije: Tafelente
Samica, mlada ptica in puhasti mladič
Samica ima vse leto sivorjavo glavo. Pri korenu kljuna in za očesom so svetlejše lise, predel pod očesom pa je temnejši. Prsi so lahko temno sive ali svetlo rjave. Svetlo siv trup zaradi vmešanih rjavih peres deluje manj čist kot pri samcu. Oko je rjavo, sivomodri pas na kljunu pa je pozimi lahko prisoten, med gnezdenjem je kljun temen.
Mlade ptice so podobne samicam, vendar je njihov trup bolj rjav in celotna oprava bolj enotna. Na glavi nimajo enako izrazitih svetlih predelov. Puhasti mladiči imajo rjavkasto zgornjo stran, spodaj pa so svetlejši, kremasto rumenkasti. Svetlejši so tudi stranice glave, prednji del vratu in prsi; čez obraz poteka slabo omejena rjavkasta proga.
Čokata potapljavka nizko na vodi
Telo meri približno 42–49 centimetrov, razpon kril pa 72–82 centimetrov. Samci so v povprečju večji in težji od samic. Kratek rep in čokata postava poudarjata dolg sprednji profil glave. Med plavanjem sivka sedi razmeroma nizko, močne noge pa so pomaknjene v zadnji del telesa. Noge in plavalne kožice so pri obeh spolih sivkaste.
Zunaj gnezditve je družabna. Na prezimovališčih nastajajo večje jate, pogosto pomešane z drugimi potapljavkami, tudi s čopastimi črnicami. V letu napreduje z neposrednim, hitrim zamahovanjem. Na vodi jo je zato koristno spremljati tudi med posameznimi potopi, ko se iz razporeda glave, prsi in trupa znova sestavi značilna barvna podoba.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Common pochard · Sodelavci Wikipedije: Tafelente
Tihi glasovi med svatovanjem
Samec je pogosto tih, med svatovanjem pa se lahko oglasi s tihim žvižgajočim ali brenčečim glasom. Ob oglašanju vrže glavo nazaj. Samica ima bolj hrapave, grgrajoče glasove. Ob skupinskem preganjanju, ko za samico leti več samcev, je lahko slišati njen kratek raskav klic.
Posamezni samci kažejo svatovske gibe že pozimi, izrazitejše razkazovanje pa sledi ob koncu zime in spomladi. Vključuje različne drže in premike glave, ki jih ptice pokažejo v skupini ali v paru. Par se oblikuje v pomladanskem obdobju, samica pa pozneje sama opravlja valjenje.
Rastline in drobne živali z vodnega dna
Prehrana vsebuje tako rastlinske dele kot vodne živali. Sivke pobirajo semena, plodove in druge dele vodnega rastlinja, pa tudi mehkužce, druge vodne nevretenčarje ter manjše ribe. Pomembne so lahko podvodne rastline, med njimi dristavci, ter razmnoževalne strukture parožnic, skupine velikih zelenih alg. Razmerje posameznih sestavin se razlikuje med vodami in obdobji.
Največ hrane pridobijo pod gladino, lahko pa jo pobirajo tudi pri površini ali se prevesijo s prednjim delom telesa navzdol. Veliko se hranijo ponoči. Ponekod se držijo ob labodih, ki z nogami razkopavajo dno. Sivke tedaj pobirajo odplavljene delce hrane iz razrahljanega sedimenta, kar lahko izboljša njihov izplen.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Common pochard · Mischenko in sodelavci (2020): Recent changes in breeding abundance and distribution of the Common Pochard in its eastern range
Globina vpliva na izbiro hrane
Pri poskusu Carboneja in Houstona so sivkam spreminjali globino vode, gostoto hrane in debelino plasti, pod katero je bila hrana. Z večjo globino so se podaljšali posamezni deli potopa in zadrževanja na površini. Kadar je hrano pokrivala debelejša plast podlage, so pod vodo porabile manj časa za samo hranjenje.
Ptice so izbirale tudi med prehranjevališčema. Ko je bila bogatejša ponudba hrane vedno globlje, so začele dajati prednost plitvejšemu mestu z manj hrane. Preusmerile so se prej, kot je napovedovala ocena energijskega izplena. Poskus pokaže, da pri izbiri ni pomembna samo količina hrane, ampak tudi napor, potreben za dostop do nje.
Rastlinje, otoki in mirne plitvine
Gnezditvene vode so pogosto plitve, dobro poraščene in bogate s hrano. Uporablja jezera, močvirja ter umetna mokrišča, med katerimi so ribniki in zadrževalniki. Ob večjih vodah izbira zavetne zalive, plitvine in lagune. Pomembno kritje nudijo trstični pasovi in otočki z gostim rastlinjem.
V vzhodnoevropskem območju so opisana tudi gnezda na plavajočem rastlinju, šopih v mokrotnih travnikih in šašjih ter ob poplavnih mrtvicah. Takšne lege združujejo bližino vode in skrit prostor za valjenje. Čeprav je sivka predvsem sladkovodna raca, uporablja ponekod tudi somorne ali slane stepske vode.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Tafelente · Mischenko in sodelavci (2020): Recent changes in breeding abundance and distribution of the Common Pochard in its eastern range
Vali samica, mladiči pa zgodaj zapustijo gnezdo
Samica zgradi nizko ploščad iz rastlinskega gradiva. V sredini oblikuje plitvo vdolbino in jo obloži s puhom. Gnezdo je lahko na tleh blizu brega ali na rastlinski podlagi, ki sega nad gladino. Skrito je v gostem kritju. Samica odloži približno eno jajce na dan in začne redno valiti, ko je leglo dopolnjeno.
Običajno leglo vsebuje približno osem do deset zelenkastosivih jajc. Vali samo samica, ki jih ob odhodu pokrije s puhom. Mladiči se izvalijo približno po 25 dneh in so begavci: zgodaj zapustijo gnezdo ter se lahko sami hranijo. Prvo letenje nastopi precej pozneje, približno pri 50–55 dneh. Zgodnja samostojnost pri hrani zato še ne pomeni letalne sposobnosti.
Uspeh gnezda je povezan tudi z njegovo lego. Gnezda na otokih ali na podlagi nad vodo so lahko varnejša pred delom kopenskih plenilcev. Pomembni so še starost in telesna masa samice, začetek gnezdenja ter velikost legla. V opisanih raziskavah so bile starejše in težje samice uspešnejše, manjša in zgodnejša legla pa so bila redkeje opuščena.
Jajca niso vedno samo od ene samice
Pri sivkah je znano odlaganje jajc v tuja gnezda. Samica lahko jajca doda drugi sivki, včasih tudi drugi vrsti race. Gostiteljica jih nato vali skupaj s svojimi. Takšno vedenje imenujemo gnezditveni parazitizem; kadar sodelujejo osebki iste vrste, gre za odlaganje znotraj vrste.
V nekaterih proučenih populacijah je bil ta pojav zelo pogost, zato velikost najdenega legla ni vedno enaka številu jajc, ki jih je odložila gostiteljica. Samica sprejme tudi jajce, položeno blizu gnezda, in ga zakotali med svoja. Če dodatnih jajc postane veliko, se poveča možnost opustitve gnezda.
Gnezditveni prostor se spreminja
Pregled Mischenka in sodelavcev, objavljen leta 2020, opisuje širjenje sivke na umetna mokrišča vzhodne Evrope v prejšnjem stoletju. Ribniki, zadrževalniki in zalite šotne jame so nudili nove plitvine ter rastlinsko kritje. Poznejše opuščanje in spremembe gospodarjenja so na številnih mestih spremljali upadi gnezditvene številčnosti.
Na nekaterih območjih sivke gnezdijo v bližini kolonij malih galebov in čiger, kjer dobijo zaščito pred plenilci. Drugod so veliki galebi sami pomembni plenilci jajc in mladičev. Povezava z galebjo kolonijo je zato odvisna od tega, katere vrste sestavljajo kolonijo in kakšne so razmere na posameznem mokrišču.
Problematično je lahko tudi prekomerno bogatenje vode s hranili. Spremembe prosojnosti, vodnih rastlin in živali na dnu vplivajo na prehranjevališča. V sušnejših stepskih območjih se temu pridružujejo nihanja vodne gladine in suše. Ti dejavniki se lahko prepletajo, zato različna mokrišča zahtevajo različne načine ohranjanja primernih razmer.
Pri moskovskih ribnikih Biserovo se je navedeno število parov zmanjšalo s 27 v letih 1981–1983 na tri leta 2018. Na nekdanjih zalitih šotiščih v isti regiji so bila plitva vodna območja do leta 2018 povsem zaraščena z vodnim rastlinjem in sivk ni bilo več. Rastlinsko kritje je torej pomembno ob odprti vodi, popolno zaraščanje pa lahko primerno življenjsko okolje spremeni.
Ribnik privabi par, uspeh zaroda pa je drugo merilo
Raziskava Broyerja in Bourguemestra v francoski pokrajini Brenne je primerjala ribnike z različnimi načini gospodarjenja na začetku tisočletja in približno desetletje pozneje. Spremljala je gostoto parov ter razmerje med številom opaženih zarodov in parov. Razmere, povezane z visoko ribjo proizvodnjo, so bile privlačne tudi za odrasle sivke.
V poznejšem obdobju so imeli ribniki z umetnim hranjenjem krapov manjše razmerje med zarodi in pari, ker večja gostota parov ni prinesla sorazmerno več zarodov. V celotnem vzorcu je število parov ostalo stabilno, razmerje zarodov proti parom pa je upadlo z 0,84 na 0,71. Privlačnost vode za naselitev tako še ne pomeni enako dobrega razmnoževanja.
Avtorja sta poudarila, da je ribja biomasa v francoskih ribnikih praviloma zmerna v primerjavi s srednjeevropskimi. Njuna razlaga možnih koristi gnojenja za produktivnost ribnika zato ni splošno priporočilo za povečevanje števila rib. Raziskava ni pokazala značilnega vpliva dodajanja hrane vodnim pticam, nadzora plenilcev ali izpuščanja mlakaric na izbrana kazalnika sivk.
Zimske jate na nezamrznjenih vodah
Sivka gnezdi v širokem pasu Evrazije, severneje gnezdeče ptice pa se pozimi pomikajo proti jugu in zahodu. Prezimovališča obsegajo evropske vode, Sredozemlje, severno Afriko in dele Azije. Na večjih nezamrznjenih jezerih se lahko zbere veliko ptic, medtem ko del zahodnih in južnih populacij ostaja bliže gnezditvenemu območju.
Zimske zgostitve so lažje opazne kot razpršeni gnezdeči pari. Redni popisi prezimujočih ptic so zato pomembni tudi pri spremljanju sprememb številčnosti. Pregled vzhodnega območja razširjenosti opozarja, da lahko veliki zimski ali golitveni zbori obstajajo hkrati z upadanjem lokalnega gnezdenja. Za življenjski krog vrste so pomembni tako varni gnezditveni prostori kot kakovostne vode za hranjenje in prezimovanje.
Viri: Sodelavci Wikipedije: Common pochard · Sodelavci Wikipedije: Tafelente · Mischenko in sodelavci (2020): Recent changes in breeding abundance and distribution of the Common Pochard in its eastern range
Pogosta vprašanja o vrsti
Kako prepoznamo svatovskega samca sivke?
Po kostanjevo rjavi glavi in vratu, črnih prsih ter svetlo sivem trupu. Temni kljun ima širok sivomoder pas, oko pa je rdečkasto.
Preverite vir odgovoraZakaj je samico težje opaziti?
Njene rjave in sive barve so manj kontrastne. Glava je sivorjava, na obrazu so svetlejši predeli, trup pa je siv z vmešanimi rjavimi peresi.
Preverite vir odgovoraAli sivka v Sloveniji tudi gnezdi?
Da, vendar je redka gnezdilka. Pozimi je pri nas precej bolj opazna kot ena številčnejših rac potapljavk.
Preverite vir odgovoraAli vso hrano dobi s potapljanjem?
Največkrat se potaplja, hrano pa lahko pobira tudi ob gladini ali se zanjo prevesi s prednjim delom telesa pod vodo. Uživa rastlinsko in živalsko hrano.
Preverite vir odgovoraKdaj začnejo mladiči sami iskati hrano?
Že zgodaj po izvalitvi: so begavci, ki zapustijo gnezdo in se lahko hranijo sami. Leteti začnejo pozneje, približno pri 50–55 dneh.
Preverite vir odgovoraZakaj je lahko v gnezdu več jajc kot običajno?
Samice lahko odlagajo jajca tudi v gnezda drugih sivk ali drugih vrst rac. Zato vsa jajca v gnezdu niso nujno od samice, ki jih vali.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovenska priredba uporablja navedeni reviziji sodelavcev angleške in nemške Wikipedije pod CC BY-SA 4.0. Iz del Mischenka in sodelavcev (2020) ter Broyerja in Bourguemestra (2020), obeh CC BY 4.0, so prevedene in preurejene izbrane ugotovitve. Dopolnjena je z ločeno povzetimi slovenskimi podatki in izvirnim raziskovalnim povzetkom. CC BY-SA 4.0
- DOPPS: Race potapljavke in druge – sivka
Slovensko gnezditveno in zimsko pojavljanje.
- Sodelavci Wikipedije: Common pochard
Prevod in priredba izbrane revizije; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Sodelavci Wikipedije: Tafelente
Prevod in priredba izbrane revizije; CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika - Mischenko in sodelavci (2020): Recent changes in breeding abundance and distribution of the Common Pochard in its eastern range
Prevod in priredba izbranih ugotovitev; CC BY 4.0.
- Carbone in Houston (1994): Patterns in the diving behaviour of the pochard, Aythya ferina: a test of an optimality model
Poskus o globini vode in izbiri prehranjevališča.
- Broyer in Bourguemestre (2020): Common pochard breeding density and fishpond management in central France
Izbrane ugotovitve izvirnega povzetka; priredba pod CC BY 4.0.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.