Črna žolna (Dryocopus martius) je največja slovenska žolna. Prepoznamo jo po črnem perju, svetlem kljunu in rdečini na glavi.
Bobnanje in sporazumevanje med partnerjema
Dvorjenje se lahko začne že sredi februarja. Partnerja se sporazumevata z glasovi in udarjanjem s kljunom ob les. Pri tem drevo ali veja postaneta zvočilo: resonančna podlaga okrepi zvok, zato lahko sporočilo seže dlje od samega mesta udarjanja. Publikacija narodnega parka Krkonoše opisuje tudi izmenjavo, pri kateri ena ptica kliče, druga pa odgovarja z bobnanjem ob duplu.
Samec in samica imata lahko vsak svoje nočitveno duplo, vendar blizu drug drugega. Ločeno nočevanje zato ni nujno znak, da ne pripadata istemu paru. Parjenje pogosto poteka na približno vodoravni veji blizu gnezditvenega mesta; samica s položajem telesa in vodoravnim premikanjem glave sporoča pripravljenost. Druženje para tako sestavljajo zvočni stiki, izbira bližnjih dreves in kratka telesna sporočila, ne samo srečanje ob začetku gnezdenja.
Viri: Správa KRNAP: Making Love in Krkonoše – Black Woodpecker
Kako hiter je njen bobneči niz?
Bobnanje ima več razločljivih značilnosti: hitrost posameznih udarcev, število udarcev v nizu in spremembe ritma. Primerjalna raziskava iz leta 2022 je pri črni žolni obravnavala 42 bobnajočih osebkov. Povprečen niz je imel približno 29 udarcev, povprečna hitrost pa je znašala 17,26 udarca na sekundo. To sta povprečji iz raziskovalnega vzorca, ne nespremenljiv zvočni podpis vsake ptice.
Med vrstami se lahko hitrost in dolžina bobnanja razvijata povezano, znotraj posamezne vrste pa je odnos manj preprost. Pri črni žolni je bila povezava zaznavna predvsem pri najdaljših nizih. Kratek ali počasnejši niz zato sam po sebi ne pomeni napačno določene vrste ali slabega zdravstvenega stanja ptice. Raziskava kaže, da bobnanja ne opišemo dobro samo z enim številom; pomembno je, kako se udarci povezujejo v celoten signal.
Viri: Moody, Vivlamore in Fuxjager (2022): Woodpecker drum evolution
Gnezdenje, jajca in razvoj zaroda
Nizozemska raziskava je med letoma 1995 in 2010 spremljala 176 poskusov gnezdenja. Jajca so začele ptice odlagati od konca marca do druge polovice maja, povprečno sredi aprila. Pozni majski začetki so bili verjetno večinoma nadomestna legla. V popolnih leglih je bilo povprečno 3,82 jajca; pri poznejših začetkih so bila legla manjša. Iz uspešnega gnezda je poletelo povprečno 2,92 mladiča.
Mladiči istega zaroda niso bili povsem enako stari, toda razlike med prvimi štirimi so ostajale razmeroma majhne. Mladi samci so bili ob poletenju povprečno težji od samic. Razmerje spolov pri 383 pregledanih mladičih je bilo blizu polovici. Med zabeleženimi vzroki izgub so bili plenjenje, opustitev zaroda in voda: v nekaterih duplih so se mladiči po močnem deževju podhladili ali utonili. Duplo je torej zavetje, vendar njena notranjost ni vedno varna pred vremenom.
Viri: Van Manen (2012): Broedbiologie van de Zwarte Specht in Nederland
Zakaj žolna izbere na videz zdravo bukev?
Črna žolna lahko začne dolbsti duplo v živem drevesu, katerega zunanjost ne kaže očitnih poškodb. V notranjosti pa je les lahko že spremenjen zaradi gliv. Raziskava Zahnerja in sodelavcev je z meritvami upora pri vrtanju pokazala, da je bila trohnoba jedrovine pogostejša v bukvah z začetki dupel kot v naključno izbranih primerjalnih bukvah.
Začetki dolbenja so bili tudi bližje trohnečemu delu lesa, kot bi pričakovali glede na naključne vrtine. Les je bil pri svežih začetkih gostejši kot pri starejših. Izdelava dupla je lahko dolgotrajen proces: ptica začne delo, glive les dodatno zmehčajo, poznejše dolbenje pa zahteva manj napora. Kako žolna natančno zazna notranje stanje drevesa, raziskava ni razrešila. Videz gladkega, živega debla zato še ne pove, kakšna je njegova notranja zgradba in zakaj je zanimivo za veliko duplarico.
Viri: Zahner, Sikora in Pasinelli (2012): Heart rot as a key factor for cavity tree selection
Drevesa za gnezdenje in mesta za hrano
V raziskavi treh območij italijanskih Alp so našli 94 dreves z dupli. Nobeno ni imelo premera debla na prsni višini pod 35 centimetri, povprečje pa je bilo 51 centimetrov. Za dupla sta bili prednostno izbrani jelka in macesen. Drevesa z dupli so imela tudi visoko nameščeno krošnjo. Velikost debla in razpored vej lahko torej razlikujeta gnezditveno drevo od številnih drugih dreves v istem gozdu.
Od 30 dejavnih gnezd jih je bilo samo 12 v na novo izdolbenih duplih. Črna žolna ni vsako leto nujno izdelala novega. Pri prehranjevanju je izbirala tudi odmrli les, ki je bil v primerjavi z razpoložljivostjo izrazito pogosto uporabljen. Mesta z več ležečega odmrlega lesa in manj podrasti so bila povezana s hranjenjem. Gnezditveno drevo in prehranjevališče zato nista zamenljiva opisa iste potrebe: prostor mora ponuditi oboje.
Viri: Pirovano in Zecca (2014): Black Woodpecker habitat selection in the Italian Alps
Veliko območje, različne vsakodnevne poti
Radijsko spremljanje v zahodnih italijanskih Alpah je pokazalo, da so se območja gibanja posameznih črnih žoln močno razlikovala. Spreminjal jih je tudi isti osebek med obdobji. V raziskovanem prostoru so ptice dajale prednost rdečemu boru, bukev pa je bila pomembna za gnezdenje in nočevanje. Prevladujoči gorski bor Pinus mugo uncinata je bil nasprotno manj izbran glede na svojo razpoložljivost.
Prostori gibanja različnih osebkov so se precej prekrivali in raziskovalci niso zaznali obrambe celotnega takšnega prostora. Več ptic je lahko uporabljalo isti predel, zlasti tam, kjer so bila primerna drevesa z dupli. Glasno oglašanje na dveh mestih zato še ne predstavlja dveh ločenih, neprekrivajočih se domačih okolišev. Ključna mesta za nočitev in razmnoževanje so lahko zgoščena znotraj širšega mozaika prehranjevališč; vsakodnevno gibanje žolne ne sledi preprosti krožnici okoli enega debla.
Viri: Bocca, Carisio in Rolando (2007): Habitat use, home ranges and census techniques
Kako globok sneg spremeni iskanje hrane?
Mravlje v štorih in ležečem lesu so pozimi manj dostopne, ko jih prekrije debela snežna odeja. Pri treh radijsko spremljanih črnih žolnah na norveškem območju Nordmarka se je način prehranjevanja z globino snega spreminjal. Pri manj kot približno metru snega so iskale lesne mravlje v štorih in odmrlem lesu na tleh. Ob globlji odeji so pogosteje obiskovale spodnje dele živih, z mravljami naseljenih dreves in stoječa mrtva drevesa.
Na slednjih so izkoriščale tudi podlubnike Ips typographus in ličinke hroščev. Povprečen prostor gibanja treh ptic je znašal 449 hektarov, kar je presegalo primerjalni prostor ptic na manj zasneženem območju. Pri eni samici, ki jo je ubila kuna zlatica, so ugotovili izrazito izgubo telesne mase. Zimska težava ni samo količina hrane v gozdu: pomembno je tudi, ali jo ptica skozi sneg in les sploh doseže.
Viri: Rolstad in Rolstad (2000): Influence of large snow depths on foraging behavior
Kdo zasede zapuščeno duplo?
Dupla črne žolne uporabljajo tudi živali, ki tako velike luknje ne morejo izdolbsti same. Švedska raziskava starih dupel je med uporabniki našla druge ptice, sesalce in čebele. Vendar veliko starih dupel ni bilo zasedenih. Uporabnost so omejevali plitva notranjost, nizka lega na deblu ali preozek vhod. Število vidnih lukenj zato ni enako številu primernih gnezdišč.
Pomembno je bilo tudi okolje drevesa. V bližini kmetijskih površin, manj kot 200 metrov od gozdnega roba, so bila dupla pogosteje zasedena predvsem zaradi kavk. Te so na raziskovanih območjih uporabljale prav dupla ob kmetijskih zemljiščih in pogosto zasedle kakovostnejša. Šibkejši tekmeci so uporabljali manj ugodna dupla blizu polj ali tista globlje v gozdu, kjer je bilo konkurence manj. Vloga žolne se tako nadaljuje po njenem odhodu, vendar o nadaljnji uporabi odločajo tudi velikost, položaj in tekmovanje novih stanovalcev.
Viri: Johnsson, Nilsson in Tjernberg (1993): Characteristics and utilization of old Black Woodpecker holes
Ali je staro duplo lahko boljše od novega?
V Wielkopolskem narodnem parku na zahodu Poljske so med letoma 2013 in 2015 spremljali 33 poskusov gnezdenja. Vsi so bili v bukvah, velika večina dreves pa je bila živih. Kar 27 poskusov je potekalo v najmanj eno leto starih duplih. Nekatera dupla so ptice med raziskavo uporabile večkrat. V starih so se jajca pojavila v povprečnem časovnem položaju sezone prej kot v novih.
Mediana razlike je znašala 5,5 dneva. Uspešni prvi zarodi v starih duplih so imeli tudi več poletelih mladičev kot primerljivi uspešni zarodi v novih. Velikost legla se med skupinama ni jasno razlikovala. Ponovna uporaba lahko prihrani delo, vendar neposredna poraba energije pri dolbenju ni bila izmerjena. Razlika je lahko povezana tudi z izkušenostjo partnerjev. Že izdelano duplo je torej lahko dragocen vir za žolno samo, ne zgolj preostanek, ki ga prepusti drugim vrstam.
Viri: Kosiński in sodelavci (2018): Does cavity reuse affect timing of reproduction and fledgling success?
Zakaj je pomemben povezan gozdni prostor?
Francoska raziskava, objavljena leta 2025, je povezala podatke o 2689 živih drevesih z dupli z zgradbo okoliške krajine. Primerjala je bližnjo okolico ter večja območja velikosti 100 in 250 hektarov. Drevesa z dupli so bila pogosteje povezana z mešanimi gozdovi in večjo zveznostjo gozdne površine. Najizrazitejše povezave so ugotovili pri obsegu 100 hektarov, ki je predstavljal jedrni del življenjskega prostora.
Za izdelavo dupel je bila manj ugodna prevlada čistih iglastih sestojev. Mešani gozd lahko na istem širšem območju združuje primerna prehranjevališča in drevesa za dolbenje. Pozitivne povezave z gozdno krajino so bile praviloma močnejše na višji nadmorski višini. Posamezno ohranjeno drevo je zato le ena raven potreb črne žolne. Na širši ravni imajo pomen tudi razpored različnih sestojev, njihova povezanost in količina robov, ki prekinjajo večje gozdne površine.
Viri: Cabrera in sodelavci (2025): Over the hills and far away
Življenjski prostor se nekoliko spreminja z letnim časom
Črna žolna živi tudi v kaspijskih hirkanijskih gozdovih severnega Irana. Tamkajšnja celoletna raziskava na 103 vzorčnih točkah je pokazala, da so obiskana mesta imela več stoječega odmrlega drevja ter več debelih in visokih dreves. Pomembni so bili bukovi gozdovi in zrela gozdna zgradba. Prisotnost je bila povezana z značilnostmi majhne okolice, ne samo z oznako vrste gozda na zemljevidu.
Med letnimi časi pa izbira ni ostajala povsem enaka. Razlike v ocenjeni primernosti prostora so bile posebej jasne med poletjem in jesenjo ter med jesenjo in pomladjo. V zimskih podatkih se je povečal delež opažanj v nižjih predelih; avtorji so kot možno razlago navedli slabšo dostopnost hrane pod snegom višje v gorovju. Stara drevesa in odmrli les so ostajali pomembni, vendar jih ptica skozi leto uporablja v nekoliko drugačnem prostorskem vzorcu.
Viri: Karimi in sodelavci (2018): Fine-scale habitat use in the Hyrcanian forest, Iran
Kaj pomenijo drevesa, ohranjena po sečnji?
V severovzhodnem poljskem gozdu Augustów so v letih 2018–2021 analizirali 367 gnezditvenih dupel. Največ dreves z dupli je bilo starih od 121 do 160 let. Približno 62 odstotkov jih je raslo v sestojih, 19 odstotkov v preostalih gozdnih skupinah in 19 odstotkov posamično na posekanih površinah. Skoraj polovica dupel je bila v mrtvih drevesih.
Žolne so torej uporabljale tudi stara drevesa, ki so po poseku ostala brez večjega neposrednega gozdnega zaledja. Premer debla in višina vhoda se med obravnavanimi tipi prostora nista jasno razlikovala. Pomembna je bila primernost samega drevesa: dovolj veliko, staro in z lesom, ki dopušča dolbenje. Ohranjene skupine ter posamezna stara drevesa lahko v gospodarskem gozdu ohranijo del možnosti za nastanek dupel. To ne izniči drugih potreb po hrani in širšem prostoru, pokaže pa konkretno vrednost dreves, ki ostanejo po posegu.
Viri: Zawadzki in Sławski (2023): Green tree retention as a conservation tool
Velika dupla kot skupni prostor gozdnih živali
Raziskava v gozdu Augustów iz leta 2026 je ob združitvi zunanjih kamer in notranjih pregledov pri duplih črne žolne zabeležila 50 živalskih taksonov. Med njimi je bilo 32 vrst ptic in šest vrst sesalcev, nevretenčarji pa niso bili vsi določeni do vrste. Dupla so služila razmnoževanju, zavetju, hranjenju ali kratkim obiskom. Vsaka žival, opažena pri vhodu, zato ni bila tudi gnezdilka.
Notranji pregledi so posebej dobro pokazali skrite uporabnike. V duplih so našli zarode ptic, razmnoževalne skupine netopirjev in različne žuželke. Golob duplar je imel gnezda v velikem deležu pregledanih dupel; pogosti gnezdilci so bili tudi nekatere sove in sršeni. Zunanje kamere so nasprotno zajele več ptic, ki so se pri odprtini le zadrževale. Črna žolna z dolbenjem ustvarja prostor za celotno skupnost, pomen posameznega dupla pa se lahko med sezonami in uporabniki spremeni.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali črna žolna ponoči spi skupaj s partnerjem?
Partnerja lahko uporabljata ločeni nočitveni dupli, ki sta blizu skupaj. To samo po sebi ne pomeni razpada para.
Preverite vir odgovoraAli črna žolna vsako leto izdolbe novo duplo?
Ne. V italijanski alpski raziskavi je bilo novih samo 12 od 30 dejavnih gnezd; druga so bila v že izdelanih duplih.
Preverite vir odgovoraKako globok sneg vpliva na njeno prehrano?
V norveški raziskavi je ob snegu nad približno metrom pogosteje iskala hrano na stoječih drevesih namesto v štorih in ležečem lesu.
Preverite vir odgovoraAli črna žolna lahko uspešno gnezdi v starem duplu?
Da. Raziskava je pokazala zgodnejša legla in več poletelih mladičev pri uspešnih prvih zarodih v ponovno uporabljenih duplih.
Preverite vir odgovoraKateri drugi stanovalci uporabljajo njena dupla?
Poleg drugih ptic so v raziskavi gozda Augustów potrdili sesalce, tudi razmnoževalne skupine netopirjev, ter žuželke. Vsak obisk še ni gnezdenje.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- DOPPS: Žolne – črna žolna
Portret vrste Dryocopus martius in razširjenost v Sloveniji.
- Správa KRNAP: Making Love in Krkonoše – Black Woodpecker
Publikacija narodnega parka, poglavje o dvorjenju črne žolne, strani 29–31.
- Moody, Vivlamore in Fuxjager (2022): Woodpecker drum evolution
Evolution 76:1469–1480. DOI: 10.1111/evo.14535.
- Van Manen (2012): Broedbiologie van de Zwarte Specht in Nederland
Limosa 85:161–170; nizozemske gnezditvene raziskave 1995–2010.
- Zahner, Sikora in Pasinelli (2012): Heart rot as a key factor for cavity tree selection
Forest Ecology and Management 271:98–103. DOI: 10.1016/j.foreco.2012.01.041.
- Pirovano in Zecca (2014): Black Woodpecker habitat selection in the Italian Alps
Bird Conservation International; raziskava dreves z dupli in prehranjevališč v italijanskih Alpah.
- Bocca, Carisio in Rolando (2007): Habitat use, home ranges and census techniques
Ardea 95:17–29. DOI: 10.5253/078.095.0103.
- Rolstad in Rolstad (2000): Influence of large snow depths on foraging behavior
Ornis Fennica 77:65–70; avtorski povzetek norveške raziskave.
- Johnsson, Nilsson in Tjernberg (1993): Characteristics and utilization of old Black Woodpecker holes
Ibis 135:410–416. DOI: 10.1111/j.1474-919X.1993.tb02113.x.
- Kosiński in sodelavci (2018): Does cavity reuse affect timing of reproduction and fledgling success?
Journal of Ornithology. DOI: 10.1007/s10336-018-1585-5; Wielkopolski narodni park, 2013–2015.
- Cabrera in sodelavci (2025): Over the hills and far away
Peer Community Journal 5:e130, objavljeno 27. novembra 2025. DOI: 10.24072/pcjournal.658.
- Karimi in sodelavci (2018): Fine-scale habitat use in the Hyrcanian forest, Iran
North-Western Journal of Zoology 14:76–84; institucionalni repozitorij Univerze v Milanu.
- Zawadzki in Sławski (2023): Green tree retention as a conservation tool
Forest Ecology and Management 548:121398. DOI: 10.1016/j.foreco.2023.121398.
- A View from Inside and Outside the Tree (2026)
Biology 15:1687; raziskava uporabnikov dupel črne žolne v gozdu Augustów.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.